V petnajstih letih intenzivnega kritiškega življenja je André Bazin napisal 1370 člankov o mladi filmski umetnosti. Na koncu je iz gore popisanih papirjev izbral petinšestdeset esejev in zapisov, ki so si vedno znova, posamič in hkrati, zastavljali isto vprašanje: Kaj je film? Najpomembnejši med njimi so zbrani v tej knjigi. Kljub svojim letom, kljub uhajanju gibljivih podob, kljub tvegani stavi na nedeljivost realnega, kljub neizogibni senci globokih in plodovitih protislovij, kljub temu, da odgovora na koncu ni bilo; vse dokler bo čez noč budnih sanj bežala svetloba, bo Bazinova misel ostala notranja samemu filmu.

Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta je izdalo svoj prvi samostojni DVD Pisani Slon. Gre za zbirko desetih najboljših in nagrajenih kratkih animiranih filmov za otroke in mlade, ki jih je Društvo 2 koluta zanje izbralo iz Otroškega in mladinskega programa Slon na Mednarodnem festivalu animiranega filma Animateka 2008.

Stripovski album Holmenkollen Mattija Hagelberga je prvi iz velike trilogije, ki je temelj Hagelbergovega avtorskega ustvarjanja.
Holmenkollen je leta 2001 izdala švedska založba Optimal Press, leta 2002 pa v francoskem jeziku vodilna evropska stripovska založba L'Association.
Hagelberg je edini finski avtor, ki za risanje stripov uporablja tehniko praskanke. Njegove zgodbe se na prvo branje morda zdijo površinske, vendar avtor gradi svoj surealistični svet besede in slike tako počasi, a vendar koherentno, da so bralci, ki se brez predsodkov prebijejo do zadnje strani albuma, na koncu nagrajeni z jasnim sporočilom.
Hagelbergovi stripi so humorni in obenem diskurzivni, saj v njih zliva mitologijo in popularno kulturo, ki jima na originalen način dodaja fantastične in avtobiografske elemente.

Izbiro Kiarostamijevih filmov je Nancyju vsekakor treba šteti v dobro, saj za razliko od svojih sodobnikov skuša misliti tisti teritorij, ki predstavlja odvod od ustaljenega evropocentričnega teoretskega miljeja. Zato ni prav nič pretenciozno, če Nancyja označimo za drznega in ažurnega sodobnega francoskega filozofa, znanega tudi po specifični korespondenci z režiserko Claire Denis.

Soočena z eskalacijo vsakodnevnega nasilja islamističnih gardistov, se štirinajstletna Marži začne upirati (najprej s pomočjo glasbe in zahodnjaških oblačil, katera so ji starši prinesli iz Turčije, nato z zoperstavljanjem učiteljem), zato se starši odločijo, da jo pošljejo študirat na Dunaj k materini najboljši prijateljici. Ko se Marži ponovno polasti individualne in družbene svobode, spozna, da se bo s težavo pomešala med svoje vrstnike.

V pričujoči zbirki – prvi Bizjanovi, ki je v celoti posvečena filmskim pesmim – se brez trenja rima zgodnja, nema umetnina s sodobnim digitalnim učinkom, razvpit hollywoodski spektakel z etiopskim izbruhom gneva, paradigma kavbojke z evropskim teatrom, angažirani dokumentarec s pravljico, kanonizirana mojstrovina z obskurno dramatizacijo, motiv dobička s politično izjavo... (iz spremne besede Jurija Medena).

Marjane Satrapi nam z izostrenim občutkom za podrobnosti vsakdanjega življenja in navidez preprostim pripovednim slogom približa življenje deklice na pragu odraščanja v času porajanja iranske islamske revolucije. Zgodba se pričenja takoj po strmoglavljenju šaha Reze Pahlavija in nas popelje v življenje (edinke) Marjane in njene družine med iraško-iransko vojno. Odraščala je v moderni, liberalni družini. Oče marksistični intelektualec in mati feministka sta se kot politična aktivista borila proti surovi diktaturi.