Pri Založništvu tržaškega tiska je pravkar izšla italijanska različica slovničnega priročnika Osnove slovenskega jezika (Fondamenti della lingua slovena), ki ga je pripravila avtorica Rada Lečič in prevedla Martina Clerici. Strokovno sta prevod pregledala Miran Košuta in Martina Ožbot.
Kot pravi avtorica v uvodni besedi, gre za priročnik, ki povzema osnove slovenskega jezika v strnjeni obliki na nivoju fonetike (glasoslovja), morfologije (oblikoslovja), leksikologije (besedoslovja) in sintakse (skladnje), katerim so dodana tudi osnovna pravila pravopisa. Posebna pozornost je namenjena prav morfologiji oz. oblikoslovju, ki pri učenju slovenskega jezika tujcem dela največ preglavic. Pričujoči priročnik poskuša na čimbolj razumljiv način podati pravila sklanjatev samostalnikov in pridevnikov ter spregatve glagolov na podlagi razpredelnic in primerov.

Claudio Grisancich živi in ustvarja v Trstu, kjer se je rodil leta 1939. Uveljavil se je predvsem kot narečni pesnik. Njegova prva zbirka v tržaškem italijanskem narečju Noi vegnaremo - Pridemo je izšla leta 1966 pri tržaški založbi "Lo Zibaldone", ki ji je dajala pečat književnica Anita Pittoni. S to zbirko je Grisancich opozoril nase in odtlej velja za eno najuglednejših imen sodobne italijanske poezije na Tržaškem.

Moj pogled se je premikal od grebena do grebena, od vrha do vrha, tja do Furlanske nižine in Tržaškega zaliva. Bil sem nad vsem in onstran vsega, dvignil sem se še višje. Le mila toplina pod poznim popoldanskim soncem in slan okus ob robu ustnic sta me opozarjala na mojo zemeljsko dimenzijo.

Pesmi Alenke Rebula niso le estetska kreacija, ampak govorijo o času, v katerems smo. Pomenijo pričevanje o naši usodi in biti. Govorijo o človeku in svetu v luči resničnosti, ki prihaja iz poguma pričevalke. V tem smislu so v poetični poplavi redke kot roka, ki ti pomaha sredi množice.

Gre za tretjo knjigo proze Miroslava Košute, ki je v tem primeru imel nalogo urednika in soavtorja, saj se je razvila iz zvezka nedokončanih spominov očeta, mizarja in antifašista, pričevalca o usodi slovenskega človeka in primorske vasi v dveh svetovnih vojnah in v času med njima. Očetovo zgodbo je pesnik dopolnil s svojimi spomini, ki so na očeta neposredno vezani in jo dopolnil s fotografijami iz družinskih albumov ter iz arhivov Maria Maganje in Odseka za zgodovino NŠK.

Šušmelj, med drugim dva mandata župan Občine Nova Gorica, podpredsednik takratnega slovenskega parlamenta in vodja slovenskih delegatov v jugoslovanskem parlamentu, nazadnje konzul RS v Trstu, je v svojem delu zabeležil vzpone in padce v odnosih med Slovenijo oz. Jugoslavijo in Italijo, ki so tesno povezani s slovensko narodnostno skupnostjo v Italiji, njeno usodo in prizadevanji za pridobitev zaščite in pravic. Avtor zajema obdobje po drugi svetovni vojni vse do zadnjih let. Knjiga se deloma naslanja na dokumentarno gradivo, delno pa na osebne izkušnje, beležke in poznavanja dejstev samega pisca, ki si jih je nabral v svoji dolgoletni diplomatski karieri, tako da nekaterih podatkov in dogodkov ni mogoče zaslediti še v nobeni doslej objavljeni literaturi.

Belkanto ali sla po petju je knjiga pevovodje, skladatelja, večplastnega velikega glasbenika Adija Daneva. Njegov Belkanto nam ponuja živahno in pestro pričevanje o več kot pol stoletja dolgi glasbeni karieri, bogat pregled skozi zgodovino petja in, kar je še posebno dragoceno, do potankosti izdelano teorijo o vokalni tehniki.

Zbornik z mednarodnega simpozija na Univerzi v Vidmu (19.-20. aprila 2007) je izšel ob 125. obletnici rojstva in 40. obletnici pesnikove smrti.

Pričujoči zapisi so tako ali drugače povezani z literaturo, a se gibljejo sem in tja, na meji z njo ali prek meje z njo ali se ukvarjajo enostavno s pojmom ''meje'', ker se – kot ob meji živeči človek – z njim dnevno srečujem... Vsi zapisi so fragmenti, ki naj bodo zaradi svoje značilnosti (fragmentarnosti , kajpak...) spodbuda za nastajanje drugih odgovorov, zapisov, fragmentov, s katerimi upam, da bo med nami rasel dialog in bomo bogatili ideje o našem prostoru.

Svojemu bogatemu pisateljskemu opusu je Ivanka Hergold tokrat dodala dosedaj neobjavljen dramski prvenec Paracels, ki je se je rodil leta 1984 in zaživel le na odru Slovenskega stalnega gledališča. Po besedah literarne kritičarke Loredane Umek gre za dramo, ki skozi usodo zgodovinske osebnosti, genialnega učenjaka in filozofa, ustanovitelja moderne medicine, prikazuje kompleksno eksistencialno problematiko sodobnega človeka. Drama temelji na konfliktu med avtonomnim intelektualcem, ki ni pripravljen sprejemati kompromisov, in institucijami, ki poosebljajo sistem družbene oblasti (Cerkev, univerza, banka).