Znanstvena monografija dr. Karle Oder Mati fabrika, mesto in dom je sinteza večdesetletnih prizadevanj kustosinje Muzeja Ravne na Koroškem, enote Koroškega pokrajinskega muzeja, na področju preučevanja industrijske dediščine matične pokrajine. Izhodišče tega izjemno obsežnega dela je doktorska disertacija, ki jo je avtorica zagovarjala na Oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Znanstvena monografija je nastala v času, ko prebivalstvo članic Evropske unije v vse bolj obsegajočih okoliščinah globalnega sveta znova išče in poustvarja kulturno dediščino kot temeljni kamen lokalnih, regionalnig in nacionalnih identite. Interpretacijo kulturne dediščine, zlasti etnološke, ki je rdeča nit publikacije, avtorice in avtorja opredeljujejo kot specifično orodje, ki v recipročnem razmerju z različno oblikovanimi družbenimi entitetami omogoča razumevanje, upravljanje, soustvarjanje, vrednotenje, ohranjanje in občutenje kulturne dediščine. Obravnavajo jo s klasičnim in sodobnim teoretičnim aparatom etnologije, folkloristike, muteologije na podlagi študij primerov v kontinuumu med preteklostjo in sodobnostjo ter tudi primerjalno s praksami v tujini. Opozorijo na njeno ne-moč in ponazorijo njene vloge, sredstva, pomene in učinke, posebej z gledišča oblikovalcev kulturno varstvenih aktov, ustanov, strokovnjakov in uporabnikov. Pri tem se dotaknejo večne dileme: kako smselno preseči meje med strokami in, ožje, med varuhi snovne in nesnovne kulturne dediščine. te meje, opozarjajo, ovirajo holistični pristop k varovanju dediščine, kar siromaši moč njene iterpretacije; to pa, posledično, uporabnike pogosto omejuje pri uresničevanju njihovih potencialov učenja, doživljanja, soustvarjanja.

Knjiga je rezultat avtorjevih večletnih strokovnih prizadevanj, v njej pa so zapisana tudi spoznanja, o katerih Bojan Knific predava. V njej v prvem delu obravnava terminološka vprašanja in ponuja ustrezne odgovore (noša, »narodna noša«, folklorni kostum, pripadnostni kostum, oblačilna dediščina …), razvoj »narodnih noš«, povezave z identitetnimi procesi, v drugem delu pa piše o kostumiranju narodno-zabavnih ansamblov.

Zbornik prispevkov s posveta Etnologija in regije prinaša pet tematskih sklopov: urbana etnologija, identitete Ljubljane, Ljubljana kot prestolnica, medkulturni dialog v Ljubljani in filmske podobe Ljubljane. Zbornik kaže na aktualen pristop k dogajanju v Ljubljani v preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. Posvet Etnologija in regije je bil povod za društveni projekt. Pokazal je, da so pripadniki stroke in širša javnost slabo seznanjeni s sobivanjem različnih etnij v Ljubljani.

Mednarodni simpozij Mesto in trg na meji, ki sta ga sooblikovala Slovensko etnološko društvo (SED) in Hrvaško etnološko društvo (HED), pomeni nadaljevanje tradicije v srečevanju slovenskih in hrvaških etnologov, ki poteka že od leta 1981 dalje, in sicer pod znanim naslovom Vzporednice med slovensko in hrvaško etnologijo. Letošnje, devete po vrsti, so bile na Kozjanskem konec maja. Tradicija, o kateri govorim, se je prekinila z osamosvojitvijo Slovenije in se nadaljevala šele v letu 2004 z osmimi vzporednicami v istrskem Motovunu.

Slovensko etnološko društvo je v zadnjih šestih letih v sodelovanju z etnološkimi ustanovami in manjšinskimi organizacijami priredilo pet posvetovanj o slovenski manjšini v sosednjih državah. Posveti so bili dvodnevni, prvi dan je bil namenjen ekskurziji, drugi posvetovanju: leta 2001 na Tržaškem v Italiji (na posvetovanju v Ljubljani so bili predstavniki vseh treh dežel, kjer živijo Slovenci v Italiji), leta 2002 v Porabju na Madžarskem, leta 2003 na Koroškem, leta 2004 na Štajerskem v Avstriji in 2005 v Gorskem kotarju in Zagrebu na Hrvaškem. Prispevki prejšnjih posvetovanj so objavljeni v zbornikih Odstrta dediščina. Etnološko delo in muzejske zbirke Slovencev v Italiji, na Madžarskem in v Avstriji (2003) in Etnološka dediščina in kulturna podoba štajerskih Slovencev (2005). Tudi objave je omogočilo uspešno sodelovanje s soorganizatorji in soizdajatelji v sosednjih državah.