Roman Dezorientalka avtorice Négar Djavadi se kaže kot epska freska Irana in njegove zgodovine ter iz pozabe priklicuje epizode, ki z več vidikov rahljajo omejujočo podobo Irana, kakršno v zadnjih desetletjih utrjujejo mediji. Prinaša povzetek tega, kakšno je bilo politično, družbeno in intelektualno življenje Irana v zadnjih šestdesetih letih in tako na ogled postavlja angažirane iranske laične in demokratične kroge, prek katerih se ta desetletja razkrivajo kot kronika ukradenih upov, v precejšnji meri tudi po zaslugi vmešavanja zahodnih sil.

Totalno ustanovo lahko opredelimo kot prostor bivanja in delovanja različnih skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe in običajnega vsakdanjega življenja. V totalnih ustanovah ljudje dneve preživljajo v zaprtem in formalno upravljanem režimu. Tipičen primer takega režima so zapori, čeprav obstaja cela vrsta potez, ki so značilne tudi za druge totalne ustanove, kjer ljudje niso prekršili nobenega zakona, pravi Goffman v svojem uvodu knjige Azili, nujnega branja za analizo socialnih institucij nasploh, a morda najbolj za refleksijo psihiatričnih bolnišnic in drugih ustanov, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem.

Knjiga Dvojna država (Der Doppelstaat) predstavlja jedro raziskovalne zapuščine Ernsta Fraenkla. Je izjemna analiza političnega, pravosodnega in pravnega sistema v času nacionalsocializma. Prvič je izšla v angleškem prevodu na prelomu let 1940/1941 v New Yorku z naslovom The Dual State, v Nemčiji in nemškem jeziku pa (v predelani in dopolnjeni različici) šele leta 1974. Dvojna država je izjemno referenčna analiza nacionalsocialistične oblasti v Nemčiji od začetkov formiranja nacistične stranke pa do začetka 2. svetovne vojne in prinaša vrsto arhivskih dokumentov in faksimilov.

Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji SFRJ, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten: danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Knjiga Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za marketing, novinarja in kolumnista Lazarja Džamića je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije v SFRJ.

Delavska moč: delavska gibanja in globalizacija od 1870 (Forces of Labour: Workers' Movements and Globalization since 1870, Cambridge University Press, 2003) Beverly J. Silver je odlična analiza zgodovine toka kapitala, ki poskuša s svojim begom in reogranizacijo produkcijskih razmerij omejiti moč dela. Avtorica svoje teze utemeljuje na podlagi podatkov o 91947 delavskih nemirih v 168 državah med letoma 1870 in 1996, ki jih je zbrala Raziskovalna skupina za svetovno delavstvo (World Labour Research Group). Konflikt med kapitalom in delom se nam pokaže kot ključno gonilo globalizacijskih procesov, ki so v knjigi prikazani izrazito materialno, kot način discipliniranja dela in ohranjanja profitne stopnje. Avtorica v razpravo o produkcijskih procesih vnaša vprašanje geografije, ki je v običajnih historičnih analizah zanemarjeno ter s tem pokaže, da v »globaliziranem« svetu prostor ne izginja, temveč se njegov pomen celo krepi. Dodaten doprinos te lucidne knjige je analiza vloge dela in njegove organizacije kot pomembnega gonila zgodovinskih procesov, ki so običajno opisani kot posledica delovanja političnih, gospodarskih ali vojaških elit. Ravno nasprotno: Silver pokaže, da se kapital ne peha po svetu zaradi lastne notranje logike, ampak ga v to sili organizirano delo.

Fragmenti ljubezenskega diskurza je eno najbolj eruditskih del, kar jih pozna evropska teoretska in literarna tradicija, in sicer o temi, ki Evropo preganja že od antičnih časov – o ljubezni. Ljubezenski diskurz je po avtorjevem mnenju danes izredno osamljen, odrezan ne samo od oblasti, ampak tudi od njenih mehanizmov (znanosti, vednosti in umetnosti).

Monografija Andrea Grignolia Kdo se boji cepiv? izhaja iz izjemno aktualnega in pertinentnega vprašanja: zakaj danes, po dveh stoletjih uspešnega boja proti nalezljivim boleznim, v liberalnih družbah toliko ljudi, ki so razmeroma dobro izobraženi in imajo dober materialni in socialni status, dvomi o koristnosti cepiv, bodisi tako da se cepljenju izogibajo ali pa mu celo aktivno nasprotujejo (državljanska nepokorščina, razne civilne iniciative)? To je trend, ki ga opažamo od začetka osemdesetih let 20. stoletja, in ki se vse odtlej krepi.

Michel Foucault v tem klasičnem delu teoretske omike analizira zgodovinsko genezo sodobne racionalnosti. Njegov osnovni prijem je izviren in duhovit: če hočemo dognati specifičnost sodobne racionalnosti, moramo analizirati tisto, kar ta realnost izključuje, kar izvrže iz sebe, da se sploh lahko vzpostavi. Tej »negativni« operaciji moramo priznati »pozitivno«, se pravi konstitutivno funkcijo. »Negativnost« te izključitve je lahko le vnazajska, saj se polje »normalne« umnosti lahko vzpostavi le, če najprej določi svojo negacijo, jo vzpostavi v svojo specifično zunanjost, potem pa na to izključitev – pozabi. »Normalna« umnost potemtakem lahko obstaja le, kolikor nenehno obnavlja svojo konstitutivno amnezijo.

Sveta Ivana Klavniška je briljantna in danes spet izjemno aktualna drama Berta Brechta, zdaj prvič prevedena v slovenščino. Eden njenih najslavnejših citatov, »kjer nasilje vlada, pomaga le nasilje, in / kjer so ljudje, pomagajo samo ljudje,« je v Nemčiji domala ponarodel.