Črna internacionala se osredotoča na dogajanje v okupirani Nemčiji po 2. svetovni vojni in dokazuje, da je bila uvedba neoliberalizma kot ekonomske politike v zahodnem delu te države zelo pomemben element v oblikovanju povojne evropske in svetovne ureditve. Da bi omogočil razumevanje povojnega dogajanja, avtor knjige uvodoma analizira daljnosežnost versajskega mirovnega sporazuma iz leta 1919 ter prikaže nastanek in razvoj novega nemškega liberalizma – ordoliberalizma – v tridesetih letih 20. stoletja in med vojno. V nadaljevanju analizira politične spopade v vladi ZDA, ki so spremljali mobilizacijo gospodarstva za vojno in po vojaškem zlomu nacizma določali politiko ameriških in, glede na hegemonsko vlogo ZDA, drugih zahodnih okupacijskih oblasti v Nemčiji.

Knjiga obravnava uvedbo neoliberalizma v Evropi po koncu 2. svetovne vojne. Gre za ključno poglavje v zgodovini neoliberalizma, ki pa ne v domači in ne v tuji strokovni literaturi doslej ni bilo deležno skoraj nobene pozornosti. Na podlagi ameriških, nemških, francoskih, angleških, italijanskih in ruskih virov iz tridesetih in štiridesetih let prejšnjega stoletja in kritičnega branja naše sodobne interpretativne literature knjiga zapolnjuje veliko vrzel v našem poznavanju novejše politične zgodovine vobče in še posebej zgodovine neoliberalizma ter s tem prispevala k boljšemu razumevanju tega pojava, ki tako odločilno oblikuje svet, v katerem živimo. Knjiga obenem nadaljuje in smiselno dopolnjuje delo istega avtorja Liberalizem, fašizem, neoliberalizem, ki je izšlo pri naši založbi leta 2016 in ki sta ga tako strokovna kot širša javnost zelo dobro sprejeli.

Roman Dezorientalka avtorice Négar Djavadi se kaže kot epska freska Irana in njegove zgodovine ter iz pozabe priklicuje epizode, ki z več vidikov rahljajo omejujočo podobo Irana, kakršno v zadnjih desetletjih utrjujejo mediji. Prinaša povzetek tega, kakšno je bilo politično, družbeno in intelektualno življenje Irana v zadnjih šestdesetih letih in tako na ogled postavlja angažirane iranske laične in demokratične kroge, prek katerih se ta desetletja razkrivajo kot kronika ukradenih upov, v precejšnji meri tudi po zaslugi vmešavanja zahodnih sil.

Totalno ustanovo lahko opredelimo kot prostor bivanja in delovanja različnih skupin ljudi, ki so za daljši čas odrezani od družbe in običajnega vsakdanjega življenja. V totalnih ustanovah ljudje dneve preživljajo v zaprtem in formalno upravljanem režimu. Tipičen primer takega režima so zapori, čeprav obstaja cela vrsta potez, ki so značilne tudi za druge totalne ustanove, kjer ljudje niso prekršili nobenega zakona, pravi Goffman v svojem uvodu knjige Azili, nujnega branja za analizo socialnih institucij nasploh, a morda najbolj za refleksijo psihiatričnih bolnišnic in drugih ustanov, ki se ukvarjajo z duševnim zdravjem.

Knjiga Dvojna država (Der Doppelstaat) predstavlja jedro raziskovalne zapuščine Ernsta Fraenkla. Je izjemna analiza političnega, pravosodnega in pravnega sistema v času nacionalsocializma. Prvič je izšla v angleškem prevodu na prelomu let 1940/1941 v New Yorku z naslovom The Dual State, v Nemčiji in nemškem jeziku pa (v predelani in dopolnjeni različici) šele leta 1974. Dvojna država je izjemno referenčna analiza nacionalsocialistične oblasti v Nemčiji od začetkov formiranja nacistične stranke pa do začetka 2. svetovne vojne in prinaša vrsto arhivskih dokumentov in faksimilov.

Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji SFRJ, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten: danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Knjiga Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za marketing, novinarja in kolumnista Lazarja Džamića je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije v SFRJ.

Delavska moč: delavska gibanja in globalizacija od 1870 (Forces of Labour: Workers' Movements and Globalization since 1870, Cambridge University Press, 2003) Beverly J. Silver je odlična analiza zgodovine toka kapitala, ki poskuša s svojim begom in reogranizacijo produkcijskih razmerij omejiti moč dela. Avtorica svoje teze utemeljuje na podlagi podatkov o 91947 delavskih nemirih v 168 državah med letoma 1870 in 1996, ki jih je zbrala Raziskovalna skupina za svetovno delavstvo (World Labour Research Group). Konflikt med kapitalom in delom se nam pokaže kot ključno gonilo globalizacijskih procesov, ki so v knjigi prikazani izrazito materialno, kot način discipliniranja dela in ohranjanja profitne stopnje. Avtorica v razpravo o produkcijskih procesih vnaša vprašanje geografije, ki je v običajnih historičnih analizah zanemarjeno ter s tem pokaže, da v »globaliziranem« svetu prostor ne izginja, temveč se njegov pomen celo krepi. Dodaten doprinos te lucidne knjige je analiza vloge dela in njegove organizacije kot pomembnega gonila zgodovinskih procesov, ki so običajno opisani kot posledica delovanja političnih, gospodarskih ali vojaških elit. Ravno nasprotno: Silver pokaže, da se kapital ne peha po svetu zaradi lastne notranje logike, ampak ga v to sili organizirano delo.

Fragmenti ljubezenskega diskurza je eno najbolj eruditskih del, kar jih pozna evropska teoretska in literarna tradicija, in sicer o temi, ki Evropo preganja že od antičnih časov – o ljubezni. Ljubezenski diskurz je po avtorjevem mnenju danes izredno osamljen, odrezan ne samo od oblasti, ampak tudi od njenih mehanizmov (znanosti, vednosti in umetnosti).

Monografija Andrea Grignolia Kdo se boji cepiv? izhaja iz izjemno aktualnega in pertinentnega vprašanja: zakaj danes, po dveh stoletjih uspešnega boja proti nalezljivim boleznim, v liberalnih družbah toliko ljudi, ki so razmeroma dobro izobraženi in imajo dober materialni in socialni status, dvomi o koristnosti cepiv, bodisi tako da se cepljenju izogibajo ali pa mu celo aktivno nasprotujejo (državljanska nepokorščina, razne civilne iniciative)? To je trend, ki ga opažamo od začetka osemdesetih let 20. stoletja, in ki se vse odtlej krepi.