Knjiga se ukvarja z muzejskim, javnim in dostopnim v širokem pomenu vseh treh besed. Izhaja iz družbenega modela dostopnosti, ki senzorne, fizične, intelektualne, kulturne in druge ovire za dostop do muzeja išče zunaj posameznika, tj. muzejskega obiskovalca. Po tem modelu ovire postavlja okolje, torej družba, del te pa so tudi muzeji sami. Ta sodobno pojmovan koncept dostopnosti pred muzejske delavce postavlja vrsto nalog in nemalo vprašanj, pri čemer je vse povezano s temeljnim spoznanjem o naravi muzeja, in sicer da je muzej družbena in javna institucija ter mora biti dostopen vsem.

Knjiga je predelana doktorska disertacija Diskriminacija zaradi nedostopno grajenega okolja: analiza nedostopnosti z metodami geomatike. Ideja o uporabi geografskih informacijskih sistemov na področju prostorske sociologije se mi je porodila ob delu v Urbanističnem inštitutu Republike Slovenije. Želela sem izdelati sistem, ki bi bil uporaben za simulacijo in analizo nedostopnosti grajenega okolja na področju prostorskega planiranja. Takšno orodje ni uporabno le za navigacijo, vizualizacija izkušnje potovanja je prepričljivo sredstvo, če želimo vplivati na politike in izboljšati stanje.