Knjiga predstavlja sedem raziskovalnih epizod bienala in njihovo interakcijo z lokalnimi arhivi in širšimi paradigmami, in poskuša raziskati načine, kako spremeniti cilje kulture oblikovanja, kako se odvrniti od nujnega reševanja problemov ter namesto tega odpreti nova področja opazovanja in eksperimentiranja ter kako gledati na ta naseljen in za bivanje primeren svet kot to, kar je in kar postaja in ne, kar mislimo, da bi v idealnem primeru moral biti.

Knjiga dodaja še neraziskan kamenček k spoznanjem o arhitektu Jožetu Plečniku in pečatu, ki ga je pustil na slovenskem arhitekturnem prizorišču. Občudovanje njegovega dela se je mešalo z občutkom neizpolnjenosti, saj je s svojo v poveličevanje preteklosti zazrto ideologijo tiste, ki so bili najbolj neodvisnega duha, prav spodbujal k uporu. Ta je bil v tridesetih letih 20. stoletja videti tako, da so se mladi izpod okrilja ene velike osebnosti zatekali pod okrilje druge, k Le Corbusieru, arhitektu, ki se ga je oprijel vzdevek »guru modernizma«.

Ob razstavi je izšel tudi katalog v slovenskem in angleškem jeziku, ki skozi bogato slikovno gradivo (načrti, skice, risbe, fotografije) in besedilih kustosov predstavlja in analizira povojni razvoj modernega urbanističnega planiranja.

Preberite članek v časniku Delo.

Knjiga Saša J.Mächtiga: Sistemi, strukture, strategije, opremljena z bogatim vizualnim materialom in strokovnimi teksti, na 226 straneh prvič na enem mestu zaobjema avtorjevo oblikovalsko delo in udejstvovanje. To spoznavamo skozi raziskovanja in razmišljanja urednice Maje Vardjan, avtoric prispevkov Barbare Predan, Špele Šubic in pogovore z umetnico Marjetico Potrč, priznanim belgijskim oblikovalcem Thomasom Lomméejem in kustosinjo v Muzeju moderne umetnosti (MoMA) Juliet Kinchin. Knjiga je izšla v slovenskem in angleškem jeziku.

Zakaj je abirojeva arhitektura zanimiva? Kaj jo dela posebno znotraj nešteto raznolikih pristopov k načrtovanju stavb in prostorov? Odgovor na tidve vprašanji se morda zdi preveč enostaven, da bi ga bilo treba zapisati: arhitektura abiroja je zanimiva, ker je samosvoja.