Praktično geološko znanje je najlažje pridobiti v povezavi z videnim. četudi je odnos do videnega najbolj iskren in pristen v naravi z "odprtimi očmi", številne prednosti dajejo prav razstave. Muzejske razstave so vsem dostopne za spoznavanje in občudovanje geološke dediščine. Naravoslovci v muzeju si prizadevajo odpirati oči za lepoto nežive narave s pomočjo zbirk in pripomočkov, med katerimi je tudi ta vodnik. Zavedajo se, da celo učiteljem naravoslovja primankuje geološko znanje. Korak k boljšemu poznavanju geologije je tudi vodnik, ki vabi k branju in zanimivemu raziskovanju tudi tiste, ki imajo radi tehnološke novosti.

Juliana je najstarejši alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju. Leta 1926 ga je ustanovil tržaški posestnik Albert Bois de Chesne, z nasveti pa mu je pomagal tudi planinski prijatelj Julius Kugy. Danes za Juliano skrbi Prirodoslovni muzej Slovenije. V vrtu uspeva okoli 600 vrst rastlin, ki so značilne za Alpe, njihovo predgorje in kraški svet. Med njimi so tudi zavarovane in redke rastline, ter takšne, ki rastejo samo v Sloveniji. 

Čeprav majhno, je slovensko morje pomemben del naše naravne dediščine. Je del velikega svetovnega morja, s katerim smo ljudje neločljivo povezani. V njem je nastalo življenje, ki se je v milijonih let razbohotilo v neverjetni raznolikosti. S svojimi zakladi nas hrani, nam daje surovine in pomembno vpliva na podnebje. Morja široka cesta nas povezuje s svetom. Vse premalo pa se zavedamo, da je tudi veliko morje ranljivo in premajhno, da bi brez posledic preneslo človekov pohlep.

Razstava pripoveduje o svetlobi, svetu kristalov, mineralov in draguljev.

Spoznali boste, kaj je svetloba, kateri so naravni viri svetlobe, kaj so umetna svetila ter kako vidimo ljudje in nekatere živali. Na razstavi boste našli odgovore na vprašanja - zakaj se lomi svetloba, kateri minerali so pomembni kot pigmenti, kaj cenimo pri draguljih, ali so v Sloveniji diamanti. Razstavo spremlja veliko praktičnih preizkusov in predstavitev.