Na Slovenskem je zakoreninjeno prepričanje, da o naravi ni potrebno povedati kaj več, kot nam ponujajo dejstva, in da literarnost besedila le zamegljuje njegovo sporočilnost. Šele potreba po prevrednotenju po človekovi meri prikrojenih resnic o naravi ponuja priložnost za naravi prijazen nagovor. Leposlovje se je v nasprotju z znanostjo sposobno postaviti na drugo stran, vsaj za trenutek gledati na svet z očmi rastlin in živali.

Pričujoča knjiga, ki je vodnik in priročnik hkrati, se posveča predvsem zdravilnim in okusnim gobam, rastočim v Sloveniji. Je mešanica strokovnosti in poljudnosti, sicer pa prva knjiga te vrste, ki jo je v svojem značilnem slogu posebej za naše območje napisal slovenski strokovnjak.

Razprava Zvezde Delak Koželj se v pravem času loteva prave teme. Obravnava jo analitično in argumentirano. Na tej podlagi plastično prikaže, kakšni so izzivi in nove naloge etnologov konservatorijev: to so ne le evidentiranje, preučevanje in vrednotenje nepremične kulturne dediščine ter vodenje različnih varstvenih projektov, temveč predvsem interakcija z uporabniki dediščine.

Ormož sodi med naša najpomembnejša arheološka najdišča. Že kmalu po začetku izkopavanj, ki jihje leta 1955 za stavbo nekdanjega sodišča velikopotezno zastavila kustosinja Pokrajinskega muzeja na Ptuju Bernarda Perc, je postalo jasno, da je bil kraj v prazgodovini pomembno središče.

K spominom, ki so izšli v knjigi leta 1989 (Založba Borec, 325 strani), je avtor za novo izdajo, ne da bi spreminjal prvotno besedilo, dodal dopolnila, katerih namen je predvsem pojasnjevalen. Zanje se je odločil z namenom pojasniti bralcu zgodovinska dejatva, potrebna za boljše razumevanje dogajanja.

Že zgodaj predlanskim sem začel zbirati material za daljši kulturno-zgodovinski esej o Šavrinih, potem so me lani maja in junija razjezile lažne izjave hrvaškega "stožerstva" ali njihovega vladnega vodstva glede mejnega spora s Slovenijo.
To razpravo sem potem začel pisati zato, ker sem kot Istran zaskrbljen za usodo slovenske Istre in zato, ker si želim pravične odnose z našo sosedo Hrvaško.

Pri Založništvu tržaškega tiska je pravkar izšla italijanska različica slovničnega priročnika Osnove slovenskega jezika (Fondamenti della lingua slovena), ki ga je pripravila avtorica Rada Lečič in prevedla Martina Clerici. Strokovno sta prevod pregledala Miran Košuta in Martina Ožbot.
Kot pravi avtorica v uvodni besedi, gre za priročnik, ki povzema osnove slovenskega jezika v strnjeni obliki na nivoju fonetike (glasoslovja), morfologije (oblikoslovja), leksikologije (besedoslovja) in sintakse (skladnje), katerim so dodana tudi osnovna pravila pravopisa. Posebna pozornost je namenjena prav morfologiji oz. oblikoslovju, ki pri učenju slovenskega jezika tujcem dela največ preglavic. Pričujoči priročnik poskuša na čimbolj razumljiv način podati pravila sklanjatev samostalnikov in pridevnikov ter spregatve glagolov na podlagi razpredelnic in primerov.

Sodobna umetnost je tisto področje družbe, kjer neprestano ustvarjajo novi pomeni, zasnutki kompleksnih interpretacij različnih delov družbe in posameznika znotraj nje in njegove vpetosti in preseganja bivanjskih modusov, ki jih narekuje sodobna, z različnimi globalizacijskimi in ideološkimi tokovi označena družba.

Vrnitev k Itaki je knjiga esejev, ki govori o sedobnem civilizacijskem preoblikovanju svetovne družbe, pri čemer se spreminja predvsem položaj naroda. Ta proces označujemo s pojmom globalizacija. V ospredju avtorjevega zanimanja je položaj slovenskega naroda, ki doživlja ob zunanjih premenah tudi globoko notranjo preorientacijo vrednot. Ta vidik poudarja podnaslov Slovenci v procesih globalizacije.

Ob deseti obletnici izida prve iz serije knjig Lep dan kliče – in ob svoji sedemdesetletnici – želi Željko Kozinc z bralci, sopotniki na petstoterici poti po Sloveniji in zamejstvu, deliti občutke s svojih najlepših in najljubših potepanj. Osemdesetim izletom, ki so že bili predstavljeni v štirih knjigah, je dodal štiriindvajset novih. Vse 104 poti – za vsak konec tedna po dve – je bodisi v duhu bodisi zares še enkrat prehodil, zato vas bo knjiga očarala z mnogo svežimi podobami, novimi pogledi in razgledi. Pričakovanja tistih, ki so bili doslej že vajeni Kozinčevega vodenja, bodo seveda izpolnjena: opisi izletov niso le zgodbe pokrajin, rek, podzemnih jam, slapov, gora, studencev, izvirov in drugih naravnih pojavov, pač pa tudi zgodovinsko-kulturne freske gradov, mostov, cerkva, muzejev in ostalih kulturnih spomenikov. Ostaja tudi to, kar je bralce in pohodnike do sedaj najbolj razveseljevalo: knjiga ni običajen turistični vodnik po slovenskih krajih: avtor nas namreč popelje v kraje, katerih kulturne in naravne dediščine še niso bile povsem odkrite, zato noge množičnih obiskovalcev tja ne zaidejo pogosto.