Wara Settembru (Po septembru), antologija sodobne malteške književnosti, prinaša dela dvajsetih avtoric in avtorjev, rojenih po septembru 1964, mesecu in letu, ko je Malta dosegla neodvisnost od britanskega imperija. Sourednik antologije Immanuel Mifsud ugotavlja, da se ta generacija, za razliko od prejšnjih, v svojih delih ne ukvarja več z vprašanji, povezanimi z nacionalno identiteto, ampak s temami, ki so "sledile septembru" in imajo razpon od intimnih do družbenih, pri čemer se slednji neredko lotevajo na kritičen način. Predvsem pa je antologija zbirka izdelanih in raznolikih avtopoetik, ki nam ponujajo do zdaj najbolj celovit vpogled v sodobno malteško književnost....Peter Semolič.

Monografija prikaže samosvoje pesniško žitje Jožeta Udoviča, ki je z ustvarjanjem poezije začel tik pred 2. svetovno vojno in nadaljeval v vojnem času. Poezija, ki je nastajala med vojno in v prvih letih po nji, je bila vpeta v usodno družbeno dogajanje, vezana na vojno tematiko, v poetološkem pogledu pa naslonjena na domačo tradicijo. France Pibernik nam pokaže, kako si je Udovič kmalu po vojni utrl pot do sodobne svetovne poezije in se zavzemal za modernizacijo slovenske pesniške ustvarjalnosti, sam pa našel stik z modernizmom in nadrealizmom, kar je v največji meri uveljavil v osrednji pesniški zbirki Ogledalo sanj (1961).

Drugi del antologije Prevajalci o prevodu 2 – Od J. Modra do J. Milič se osredotoča na obdobje od konca druge svetovne vojne do današnjih dni. Prinaša spise o prevodnih vprašanjih, ki so jih prispevali slovenski prevajalci v desetletjih, ko se je književno prevajanje v kvantitativnem in pogosto tudi v kvalitativnem pogledu okrepilo, obenem pa se je močno povečal tudi obseg razmišljanja o prevodnih zadevah. Podobno kot prvi del istoimenske antologije tudi ta zvezek ponuja reprezentativen izbor raznovrstnih avtorefleksivnih, načelnih in programsko-kritičnih spisov o stanju in perspektivah slovenske prevodne književnosti. Delo uokvirja obsežna spremna predstavitev refleksije o prevajanju in prevodih v obravnavanem obdobju, ki prevodno dejavnost umešča v konkretne zgodovinske okoliščine. S svojo široko zastavitvijo je antologija pomemben prispevek k slovenski literarni in kulturni zgodovini ter prevodoslovju.

Knjiga obravnava slovensko-hrvaškega pesnika Stanka Vraza z gledišča, ki ni značilno za slovensko literarno zgodovinopisje. Še posebej to gledišče ni značilno za obravnavo tako edinstvenega literata, kot je na prvi pogled Vraz. Med slovensko pišočimi literati bi zlasti v 19. stoletju stežka našli primerljivo figuro. Vraz namreč v literarni zgodovini ni ostal zapisan le kot nekakšen odpadnik, pač pa tudi kot izvrsten pesnik, kar dodatno prispeva k njegovi skoraj tragični mitski karizmi. Že bežen pogled v njegove biografske podatke pa razkriva še veliko več. Pesnik je bil med prvimi, ki so pri pisanju v slovenščini dosledno uporabljali današnjo slovensko pisavo, in med prvimi, ki so si dopisovali v slovenščini. Pri tem je bila na Hrvaškem recepcija Vraza izrazito afirmativna, kar je dodatno pripomoglo k njegovemu enigmatičnemu statusu. Nabor njegovih dejanj, ki jih je hrvaška literarna zgodovina povzela kot pionirska, pa je še bistveno daljši; med drugim je Vraz prvi hrvaški literarni kritik in pisec prve satire. V slovenski literarni vedi pa je vendarle obveljal za nekakšnega narobe Prešerna, če naj parafraziramo Prešernovo lastno oznako Vraza kot »naróbe Katóna«.

Kolektivna monografija, ki jo sestavlja dvajset poglavij izpod peres večinoma slovenskih raziskovalcev in raziskovalk, poskuša inovativno vpeljati nekatere analitične koncepte (kulturni svetniki in njihovi kulti, kulturno svetništvo), z njihovo pomočjo pretresti ustaljene humanistične predstave o procesu kanonizacije oziroma kanonu in na tej podlagi na novo osvetliti izbrane primere. Koncept kulturnega svetništva v tej knjigi služi splošnejšemu premisleku o nacionalizmu kot obliki sekularne oziroma civilne religije. Knjiga pri tem izhaja iz študij kulturnega nacionalizma, ki so od druge tretjine 19. stoletja naprej po vsej Evropi zabeležile razmah nacionalno motiviranega slavljenja »vélikih mož« kulture – pesnikov, pisateljev, skladateljev ter drugih umetnikov in intelektualcev. Množične razsežnosti komemorativnih kultov, ki so jim ritem dajale obletnice, predvsem stoletnice, vzneseno postavljanje spominskih obeležij in pestra ritualna orkestracija, pričajo o ključni vlogi slavljenja umetnikov pri formiranju modernih evropskih narodov.

Monografija o pesniku in teologu Vladimirju Truhlarju predstavi širok biografski svet mednarodnega učenjaka in barvit estetski, literarni svet zgodnjega slovenskega pesniškega modernista. Truhlarjevo Zbrano delo (I–III) je zajelo njegovo leposlovno delo v slovenskem jeziku, medtem ko obsežno znanstveno, teološko delo v nemščini, italijanščini ali latinščini ni moglo biti vključeno. Pibernikova monografija pa je lahko zajela celotno delo, v temeljnih potezah predstavi tudi teološki del opusa. Truhlarja je močno oblikovalo, da je večina njegove poezije nastajala v zdomstvu, torej v svobodnem zahodnoevropskem svetu. Tam je imel pesnik dostop do sodobne svetovne poezije in je pod njenim vplivom oblikoval izredno moderno, fluidno pesniško govorico. V globinah jo preveva izrazit biblični, krščanski navdih, ki podeljuje Truhlarju samotno, a suvereno individualnost v kontekstu sočasne slovenske poezije.

Zbornik Vilenica, ki izhaja od leta 1986, predstavlja poleg dobitnika mednarodne literarne nagrade vilenica tudi dela avtorjev, ki jih žirija Vilenica izbere za goste festivala. Besedila so objavljena v izvirniku, v slovenskem in angleškem prevodu. Poleg avtorjev iz Srednje Evrope, ki se potegujejo za kristal vilenice, nagredo za najboljši literarni prispevek v zborniku, Vilenica gosti tudi avtorje od drugod, ki so predstavljeni v posebni rubriki. V zborniku objavljamo tudi zmagovalne pesmi natečaja mlada vilenica.

Skupina raziskovalcev z ZRC SAZU in ljubljanske Filozofske fakultete pod vodstvom Marka Juvana v knjigi razvija novo disciplino, ki se oblikuje na presečišču med analizo literarnega sistema in geografijo, opira pa se na geografske informacijske sisteme.

Zbornik Vilenica, ki izhaja od leta 1986, predstavlja poleg dobitnika mednarodne literarne nagrade vilenica tudi dela avtorjev, ki jih žirija Vilenica izbere za goste festivala. Besedila so objavljena v izvirniku, v slovenskem in angleškem prevodu. Poleg avtorjev iz Srednje Evrope, ki se potegujejo za kristal vilenice, nagredo za najboljši literarni prispevek v zborniku, Vilenica gosti tudi avtorje od drugod, ki so predstavljeni v posebni rubriki. V zborniku objavljamo tudi zmagovalne pesmi natečaja mlada vilenica.