Na Slovenskem je zakoreninjeno prepričanje, da o naravi ni potrebno povedati kaj več, kot nam ponujajo dejstva, in da literarnost besedila le zamegljuje njegovo sporočilnost. Šele potreba po prevrednotenju po človekovi meri prikrojenih resnic o naravi ponuja priložnost za naravi prijazen nagovor. Leposlovje se je v nasprotju z znanostjo sposobno postaviti na drugo stran, vsaj za trenutek gledati na svet z očmi rastlin in živali.

Otroška slikanica.

Leta 2009 praznujemo dve obletnici, povezani z Darwinovim imenom: mineva namreč 200-letnica njegovega rojstva in 150-letnica izida njegove najbolj poznane knjigem O nastanku vrst z naravnim odbiranjem. To delo je postalo mejnik pri razumevanjurazvoja življenja na Zemlji in je nedvomno ena najvplivnejpih znanstvenih knjig v zgodovini.

Sprehod na katerem je pozornost usmerjena na nesluteno število užitnih divjih rastlin. Njihov dom so razpoke v pločnikih in zidovih, cvetlične grede, zelenice, parki, zapuščena dvorišča, gradbišča itd. Če jih človek ne zatre, temveč le prezre, rastejo po svoji volji ter se pojavijo nepričakovano.

V knjigi je na slikovit in atraktiven način, s fotografijami in risbami ter jedrnatim opisom, predstavljeno 450 vrst gob iz vse Evrope. Rastline so razvrščene s pomočjo barvne kode. Knjiga je namenjena spoznavanju in točnem in enostavnem določanju vrst. Vsaka vrsta je opisana po velikosti, času rasti, z oznakami za užitnost, neužitnost ali strupenost posameznih gob. Navaja znanstvene vrednosti, vsebuje fotografijo rastnega okolja, pomembnih detajlih oz. značilnostih, ki določajo gobo. Nekaterim vrstam je dodan okvirček z navedbo pomembnih napotil o strupenosti podobnih vrst gob.

Včasih si je o kaki stvari težko ustvariti popolno sliko, če ne poznamo zgodbe ljudi, ki so jo ustvarjali. Tako kot vse drugo je morala tudi matematika, kakršno poznamo danes, prehoditi dolgo razvojno pot. Njeni začetki segajo tisočletja nazaj, v obdobje, ko so ljudje začeli preštevati svoje prste, največji umi posameznih obdobij pa so jo pripeljali do modernih poglavij, kot so teorija množic, teorija iger, statistika ...

Gozdove in drevesa so tako ali drugače občudovale, častile in spoštovale vse civilizacije in kulture, mnoge so bile z gozdom tesno povezane ali od njega celo življenjsko odvisne, prenekatere so celo razvile posebno vrsto trajne harmonije človeka in drevesa. V današnjem svetu, ko marsikje povsem drugačne vrednote narekujejo ritem in način dela z naravo, pa nam to žal ne uspeva prav dobro.

Iztok Geister se po Hvalnici ruju in Doživetjih krasa vrača k svojemu ljubljenemu grmu, da ga še enkrat prelista. Ne more se upreti božanski sli, da bi vsakega lista ne poimenoval z imenom, s katerim ga ta nagovarja. V nobenem rujevem grmu ne najde dveh enakih listov, čeprav so razlogi za takšno ali drugačno obarvanost znanstveno pojasnjeni. Avtor se jih zaveda, vendar ga to ne ovira, da jih z občudovanjem barvne in oblikovne pestrosti domišljijsko ne presega. V naravi se od grma do grma spreletavajo listnice, v knjigi upodobljene kot napovednice barvnih različic. S pretanjenim občutkom jih je narisala Maja Marčič.

Raznolike vrste cvetlic, od ljubkega žafrana do postavnega ostrožnika. Praktično Priročni svetovalec za izbiro, nakup in uporabo vrtnih cvetlic. Z več kot 250 odličnimi fotografijami.