Igor Šinkovec je upodobil pravljico o lovcu in zajcu, ki nam duhovito pokaže, da je Lovska sreča, kot je stripu naslov, še kako opoteča ter da skoraj še nihče ni zajca ujel. Odlično narisano in neprekosljivo hudomušno!

Gašper Rus je narisal strip po znani pravljici Štirje godci, katere nauk je, da je treba biti hvaležen za še tako neznaten dar, pa četudi je to le orehova vejica. Kdove, morda pa je ta v resnici veliko bolj dragocena, kot se zdi na prvi pogled?

Maja Kastelic je v stripu Muren muzikant ali kako so mravlje vzljubile umetnost nauk basni o tem, da kdor ne dela, naj ne je, predrugačila malček po svoje ter delovnim in pridnim mravljicam pokazala, da tudi murni umetniki lahko veliko naredijo za skupno dobro. Živela umetnost!

Kako sta lahko religija in komedija v sorodu, če pa prva svetinje dviga na piedestale, druga pa jih z njih klati? Toda kaj, če like, ki se jim smejimo, obenem tudi častimo v njihovem predrznem kršenju družbenih norm? In ali z dvigom na piedestal boga ne izobčimo iz družbe in ga spremenimo v potencialno tarčo skupnega posmeha? V stripu Sveto in smešno se risar in doktor filozofije Izar Lunaček sprehodi skozi zgodovino tako komedije kot religije in pokaže, da njun spor nemara izvira iz odraščanja pod isto streho. Po poti nam servira kup lokalnih bajk, ki namigujejo, da je pred pohodom mednarodnih monoteizmov mitologija smešne like redno uvrščala v panteone in jih celo postavljala ob bok glavnim božanstvom.

Dora Benčevič (roj. 2000) je leta 2019 končala Umetniško gimnazijo Koper, kjer jo je za strip navdušil profesor Matej Kocjan, sam pomemben del Stripburger scene. Rojena v umetniško družino, s katero je pri petih letih prepotovala svet, jo že od nekdaj zanimata ilustracija in animacija. Leta 2019 je ilustrirala živahno vizualno podobo festivala Dnevi poezije in vina, letos pa je v okviru projekta Živel strip! Živela animacija! dobila priložnost, da ustvari svoj prvi mini stripovski album Esenca umetnika. Strip opisuje klasično umetniško borbo, skozi katero mora vsak ustvarjalec, da premaga vse demončke in pride do svoje umetnosti.

Ameriški stripovski avtor Peter Kuper v ekspresivnem črno-belem slogu, ki je še poudarjen s tehniko praskanke, odstira atmosfero, ki nam je vsem še predobro znana: tako iz prebiranja Kafkovih zgodb kot iz našega vsakdana, v katerem se večkrat znajdemo v navidezno brezizhodnih situacijah.

Strip je kombinacija izmišljenih oseb in dogodkov ter zgodovinskih dejstev, povezanih s požigom Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920 in je obeležba stoletnice dogodka. Junaka sta izmišljena mlada fanta, Slovenec Josip Furlan in Italijan Giuseppe Pazzi, ki odraščata na realnem zgodovinskem ozadju v Trstu ob začetku dvajsetega stoletja.

Čas karantene smo izkoristili za raziskovanje italijanske stripovske scene in skrivnosti njene vizualne vitalnosti: od še vedno prevratniških in dinamičnih veteranov skupine Valvoline do mladih upov, ki ustvarjajo bodočo zgodovino stripa pri naših zahodnih sosedih.

Če poskušamo v nekaj besedah prikazati vsebino knjige, bi lahko takoj ugotovili, da je osrednji del namenil stripu v Sloveniji in sinonimu za slovenski strip – Mikiju Mustru. Kaj je sporočilo poglavja »Od cenzure do prešerna«? Spreminjanje odnosa do stripa. Najprej so ga cenzurirali, nato pa so Mikija Mustra nagradili z največjo slovensko nagrado za delo na področju kulture. »Muzej stripa je realnost!« je pogovor z dr. Mladenom Novakovićem o prizadevanju za ustanovitev tovrstnega zavoda na Hrvaškem, temelje take kulturne ustanove v Sloveniji pa postavlja na NUK mag. Marjan Rupert, o čemer govori poglavje z naslovom »Skrb za kulturno dediščino«.