najdi:

 
Oddelki
CD, DVD, LP
214
Dramske igre
7
Družboslovje & Humanistika
477
Duhovnost, Ezoterika, Osebna rast
144
Energetika
3
Glasba
142
Gospodarstvo
16
Humor
2
Katalogi razstav
122
Knjiga za darilo
36
Knjige po znižanih cenah
15
Knjige za otroke in mladino
317
Koledarji
1
Komunikacija
9
Kriminologija
2
Leposlovje, književnost
393
Management in posel
9
Moda
1
Monografija
80
Naravoslovje
74
Obramboslovje
1
Otroške slikanice po 5 in 6 eur
12
Priročniki
422
Računalništvo & Informatika, Internet
54
Revije
181
Satira, humoreska
12
Slikanice, pobarvanke
89
Slikarstvo
15
Teologija
22
UČBENIKI
29
Umetnosti, Zabava, Šport
213
Uporabne vede, Medicina, Tehnologija
51
Zborniki
35
 Založbe
 Avtorji
 
knjiga: Na dnu : položaj beračev in brezdomcev od konca 19. stoletja do leta 1940
Na dnu : položaj beračev in brezdomcev od konca 19. stoletja do leta 1940 / Branka Grošelj
[ v košarico | več iz oddelka | vse knjige te založbe ]
dobavni rok (1 - 3 dni)
Leta 1852, natančneje 27. maja, je bil v habsburški monarhiji sprejet Kazenski zakon o hudodelstvih, pregreških in prestopkih, ki je stopil v veljavo 1. septembra 1852. Na Slovenskem je ta zakon, seveda s spremembami, veljal vse do 1. januarja 1930, ko je stopil v veljavo Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev. Samo področje definiranja in sankcioniranja beračenja, potepanja in delomrznosti je natančneje sicer urejal zakon z dne 24. maja 1885 št. 89, zakon izdan istega dne, št. 90, pa je urejal ustanovitev, ureditev in vzdrževanje prisilnih delavnic ter poboljševalnic. V prvem obdobju po razpadu habsburške monarhije, torej po letu 1918 in novi državni ureditvi, v kateri je zaživel večji del slovenskega prostora, je kaznovanje potepanja urejal Zakon o zaščiti javne varnosti in reda v državi z dne 1. avgusta 1921. Glede beračenja in splošno zatiranja delomrznosti pa so ostajali še naprej v veljavi avstrijski predpisi, vse do leta 1930, ko je v veljavo stopil Kazenski zakonik za kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Tako avstrijska kot kasnejša zakonodaja kraljevine sta se omejevali na represivne ukrepe, ki so bili usmerjeni na kazensko pravno zatiranje beraštva in potepuštva. Zaporne kazni, ki so grozile vsem, ujetim pri beračenju ali potepanju brez sredstev, sta dopolnjevala še odgon in oddaja v prisilno delavnico. Vsi ti ukrepi bi morali delovati zastraševalno in svarilno ter posledično odvrniti obubožane posameznike od izkoriščevalskega in neproduktivnega načina življenja. Kljub vsemu zakonodaja ni bila učinkovita. Odgon oziroma pregon nezaželenih posameznikov v upravnem in zakonskem smislu ni bil mišljen kot kazen, temveč kot socialnovarstven ukrep, kar je izhajalo iz povezave med domovinsko pravico in ubožnim skrbstvom. Posamezniki, ki so bili zaradi revščine napoteni v svojo domovinsko občino, niso bili pregnani, ker bi se jih želelo na ta način kaznovati, temveč zato, ker so bili v občini, kjer so imeli domovinsko pravico, upravičeni do ustrezne pomoči. Seveda pa je bilo drugo vprašanje, ali so je bili tam dejansko tudi deležni. Poleg tega, da odgon ni bil 253 učinkovit, je bil v določenih primerih tudi krivičen. Tako so bile iz kraja bivanja odpravljene tudi osebe, ki so sicer opravljale občasno delo, a niso zaslužile dovolj, da bi se preživljale brez dodatne pomoči, ter brezposelne osebe, pri čemer je bila presoja, kdo je brezposeln in kdo brezdelen delomrznež, prepuščena oblastnim organom. V obdobju od konca 19. stoletja, v katerem se je vedno več ljudi selilo »s trebuhom za kruhom«, ki v primeru brezposelnosti niso bili deležni podpor oziroma so bile te v obdobju po 1. svetovni vojni skromne in nezadostne, je bila takšna ureditev problematična in odvečna, a se je kljub temu ohranila skozi celotno obravnavano obdobje. Pregnani posamezniki so prisilno odstranitev doživljali kot kazen, saj so bili pregnani iz kraja in okolja, v katerem so si ustvarili življenje, v okolje, v katerem so bili pogosto neznanci. Obenem so bili osramočeni in stigmatizirani, kar je posledično oteževalo njihove možnosti za zaposlitev. Poleg tega izgnanim beračem in potepuhom nič ni preprečevalo, da so se ponovno odpravili na pot ali se celo vrnili v kraj, od koder so sicer že bili pregnani, pri čemer se je zgolj ponovil celoten proces......
Trda vezava; 297 strani; slovenski jezik; leto izida: 2018
založba: Inštitut za novejšo zgodovino
(ISBN: 9789616386951 )
v kosarico redna cena: 22,00 €
cena za vas: 19,80 €
vaš prihranek: 2,20 €
 

Košarica
vaša košarica
je prazna

Plačilo
Ponujamo vam več načinov plačila. Izberite tistega, ki je za vas najbolj primeren.
Po povzetju
Naročeno blago plačate kurirski službi ob prevzemu na domu.
S predračunom
Po zaključenem naročilu si sami natisnite predračun za naročeno blago. Predračun lahko poravnate s položnico ali z nakazilom preko vaše spletne banke.

Dostava in osebni prevzem
Blago naročeno v naši spletni knjigarni, bomo po pošti poslali na navedeni naslov. Blago je navadno dostavljeno v 2. do 5. delovnih dneh po naročilu.

Pri naročilih katerih skupni znesek ne presega 30,00 EUR, se obračuna pavšalni strošek soudeležbe pri dostavi v višini 3,50 EUR in velja za pošiljke dostavljene na območju Slovenije.

Stroškom dostave se lahko izognete tudi z osebnim prevzemom na sedežu podjetja Buča d.o.o. (Kolarjeva ulica 47, Ljubljana). Plačilo na sedežu podjetja je možno samo z gotovino.
 
  O nakupovanju O podjetju Ne spreglejte

© Buča 2006-2019 // Ko knjiga pride k vam