Pričujoča retrospektiva je prvi tako obsežen pogled v nizu njegovih razstav. Zajema širok časovni razpon Kerblerjevega ustvarjanja, od poznih petdesetih let minulega stoletja do leta 2014. Posamični cikli se na razstavi nizajo kronološko: začnejo se v prvi dvorani z najzgodnejšimi, javnosti do zdaj neznanimi fotografijami domačinov s Ptujske Gore s konca petdesetih let, v katerih so že vidni zametki njegovih poznejših ustvarjalnih odločitev, potem sledijo fotografije iz njegovega študijskega obdobja v Ljubljani (1960–1964), ko so ga pritegovali drobni dogodki v življenju malega človeka, in Portreti s ptujskih ulic, ko so nastali nekateri njegovi prvi antološki portreti otrok. Osrednja dvorana je namenjena cikloma, ki pomenita Kerblerjev ustvarjalni zenit, to sta Haložani in Koline. Razstava nato prek portretov fotografov in t. i. tovarniških fotografij preide k zadnjemu pomembnejšemu ciklu Dvorišča, v katerem so Kerblerja pritegnile sledi časa, naplastene na fasadah hiš starodavnega Ptuja.

Retrospektiva kaže, kako je mojster iskal ustrezen fotografski jezik; kako so po eni strani stroga narava njegovega videnja in njegova humanost, po drugi pa njegov notranji razvoj pogojevali spreminjanje in razvoj njegovega fotografskega izraza ali, povedano drugače, kako so tematske in slogovne premene njegovih ciklov notranje utemeljene in logične.

Razstavo in katalog je zasnovala kustosinja Moderne galerije Lara Štrumej, tudi avtorica enega od prispevkov v katalogu. Druga dva sta izpod peres publicistke Alenke Puhar, avtorice knjige Prvotno besedilo življenja. Oris zgodovine otroštva na Slovenskem v 19. stoletju (1982), ter pesnika in pisatelja Aleš Štegra, Kerblerjevega someščana na Ptuju. Bibliografijo o fotografu je prispevala Bojana Rogina, kustosinja Moderne galerije.