»Zaradi neenakosti, ki je ušla z vajeti, je nastal svet, v katerem ima 62 najbogatejših toliko bogastva kot najrevnejša polovica vseh ljudi na svetu,« je organizacija Oxfam opozorila v svojem poročilu Gospodarstvo za 1 %. Še pred petimi leti je 388 ljudi imelo toliko kot najrevnejša polovica prebivalstva (3,6 milijarde ljudi). Pri tem velja, da vse manjši delež nacionalnega dohodka dobijo delavci, in sicer tako v razvitih državah kakor v državah v razvoju, med slabo plačanimi delavci pa prevladujejo ženske. Poročilo opozarja, da bo imel odstotek najbogatejših kmalu več od vseh drugih skupaj. Podobno kot ekonomist Thomas Piketty tudi Oxfam opozarja na nujnost radikalnejših reform v smeri progresivnih davčnih politik, s katerimi bi države večino denarja zbirale z obdavčenjem premoženja in kapitala, ne pa dela in porabe. Ti dramatični trendi postavljajo vprašanja, na katera za Slovenijo odgovarjata Vesna Leskošek in Srečo Dragoš: Je pogoj za preusmeritev bogastva od zgornjih k spodnjim slojem obstoj novih nadnacionalnih institucij ali pa je mogoče tako prerazdelitev uvesti znotraj obstoječih državnih mehanizmov? Je zveza med neenakostjo in (absolutno) revščino nujno premo sorazmerna? Se Slovenija glede na relativno nizko stopnjo neenakosti in revščine lahko izogne skrb zbujajočim svetovnim trendom?