Publicist in književnik, Miroslav Slana - Miros, je vrsto let preučeval narečja; tudi po prleških vaseh. Zato so njegove pesmi doslej najavtentičneje zapisna prleščina. Z njo obuja v pozabo toneče prleške običaje, poklice, opravila, praznovanja, ljubezen, značilne vzgibe barvite prleške narave ter oživlja pozabljene narečne besede. Izpoveduje starožitno, pa tudi sodobno prleško bistvo krajev in ljudi ter tako zarisuje sledi Prlekov skozi zgodovino v današnji čas.

Domala vse objavljene prleške narečne pesmi so bile napisane za festival slovenske narečne popevke Vesela jesen. Nastale so v zadnjih ppetindvajsetih letih, njih besedila so bila velikokrat nagrajena, leta 1995 z zlatim mikrofonom.

Interpretacije posameznih pesmi so posnete na ploščah, kasetah, zgoščenkah, ali so bile izvajane na radiu in televiziji. S tega vidika lahko prav gotovo ob pesniških, glasbenih, etnoloških, jezikovnih itd. prvinah ugotavljamo v tem delu tudi tiste elemente, ki celoto ovrednotijo kot prvovrstno arhivsko gradivo, ki ga je potrebno že danes sistematično ohraniti za prihodnost.

Miros je znan pisec popevkarskih besedil, tudi v gorenjskem, belokranjskem, prleškem, prekmurskem, primorskem, slovensko goriškem, savinjskem in osrednje štajerskem narečju in žargonu, dasiravno pisanje popevk nikoli ni bila njegova ambicija. Že v pesniški zbirki Babičina skrinja, je z nekaterimi prleškimi narečnimi fragmenti pokazal raziskujoč odnos do narečja v slovenski sodobni poeziji in do narečne folklore.