Filozof Umberto Galimberti v svoji razpravi O ljubezni (Le cose dell' amore, 2004) s filozofskega, sociološkega in psihološkega stališča preiskuje zapleteni skupek dogajanj, imenovan ljubezen, ki se dotika bistvenih modalitet človekovega bivanja: transcendence, svetega, prepovedanega oz. perverznega, rojstva, smrti, samote. Po analizi fenomena ljubezni v luči naštetih modalitet se Galimberti posveti duševnim procesom, znotraj katerih poteka ljubezensko dogajanje. Zvrstijo se poglavja o ljubezni v povezavi s strastjo, poželenjem, spolnostjo, idealizacijo ljubljene osebe, občutenjem sramu, ljubosumjem, poistovetenjem, željo po posedovanju, blaznostjo. Avtorjevo eruditsko poznavanje filozofije, psihologije in socioloških ved dokazuje izjemno bogat izbor literature: priča smo preizkušanju vseh pomembnejših konceptov ljubezni od antičnega grškega do psihoanalize in moderne strukturalistične misli. Galimbertijeva razprava določujoče umešča pojav ljubezni na duhovni zemljevid zahodne misli.