Zgodbe niso otipljive in na prvi pogled jasne. Niso klasične zgodbe, so pa bolja ali manj zaznavne in prepoznavne.

Feminelije so pisane delno kot poetična proza ali pesmi v prozi. Prevladuje pa poetčna proza. Feminele Feminelij so posebnice, nenavadnice, ki svoje značaje, osebnosti in lastnosti ne skrivajo temveč jih izpovedujejo nekomu, vsemu ali samo sebi. Besedila so včasih humorna, včasih groteskna, včasih pa običajna vsakdanja. Vsem pa je skupna poetičnost s katero so ozaljšana tako koz so ženske, ozaljšane s svojimi lepotnimi čari.

Ženske, femine, feminele in feminelije se v življenja pojavljajo v neštetih inačicah, ne le v petdesetih. Toliko jih je kot je poti rib v morju sveta.

Kaj pa moški, maskuli, maskulini in maskuliniji? Tudi oni nastopajo v Feminelijah, a le v stranskih vlogah, so pa tam, enih brez drugih ni.