Filozof in sociolog Zygmunt Bauman je postal ob koncu 90-ih let 20. stoletja eden najbolj branih in upoštevanih družboslovcev s kopico objavljenih knjig o najbolj aktualnih družbenih temah. V Tekoči moderni postavi nov koncept tega pojma. Knjiga je razdeljena na pet poglavij (o emancipaciji, individualnosti, času in prostoru, delu, skupnostih).

V njih avtor obravnava področja, ki se v času prehoda moderne v visoko moderno/postmoderno radikalno spreminjajo in preoblikujejo: Avtor piše o antinomiji med subjektivno percepcijo svobode in svobodo, ki se udejanja v družbenih ureditvah in objektivira v juridičnih praksah, kar je tudi v demokratičnih političnih ureditvah odprt problem. Ko se ukvarja z novim identitetnimi praksami, ostro kritizira porabništvo. Hkrati meni, da je čas zaradi sodobnega transporta in sistemov prenosa informacij skrčil pomen prostora. Po avtorjevem mnenju so atributi eksteritorialnost in začasnost ter emotivna "nepripetost". Izgubljajo se skupnosti, ki jim individuum pripada "scela", še več, izgublja se prostor pretokov med zasebnim in javnim. Knjiga za vse, ki mislijo, da alternative svetu, ki ga živimo, vendarle so.