Nastanek sistema vzgojnih zavodov na Slovenskem je sprva videti problem, ki ne dosega dignitete »velikih tem« sodobne humanistike. Urbanistično izločanje in družbena marginali­zacija mladinske delinkvence sta z učinki potlačitve dosegla tudi slovensko sociologijo, saj je tema za raziskovalce prej ne­aktualen problemski kuriozum kot pa zanimanja vredno področje. Obstajata samo dve resnejši bibliografski enoti: zgle­den historični popis, ki ga je pred dobrimi tridesetimi leti sestavil dr. Branislav Skaberne 1, in katalog z razstave v Slo­venskem šolskem muzeju, kije nekoliko mlajšega datuma2• Že zato in zaradi vedno večjega angažiranja aplikativnih huma­nističnih strok v polju vzgojnega in prevzgojnega delovanja.