Litovci veljajo tako kot Slovenci za narod pesnikov, pogosto se pred tujci pohvalijo z izrekom, da ima v Litvi vsak svinčnik svojega pesnika – zato je v izboru besedil v antologiji za spoznanje več poezije kot proze. Izbor si želi prikazati tako sodobno litovsko književnost kot tudi Litvo, prinesti bralcu košček te dežele, mentalitete litovskega naroda.

Litva je dežela gozdov, ljudi v tesnem stiku z naravo, ohranjenih poganskih mitov – npr. tistih o beluškah, nastanku jantarja – dežela trdoživega, upornega, vztrajnega ter v tradicijo zazrtega naroda. Zato najbrž ni naključje, da je prav litovski jezik med vsemi živimi indoevropskimi jeziki ohranil največ arhaičnih oblik in besed, kar mu daje prav poseben pečat in prav posebno lepoto.