»V naši deželi skoraj vse reke tečejo od zahoda proti vzhodu. Torej proti soncu.« Tudi Pesnica. Ampak Pesnic je več: je reka, ali pravičneje rečica Pesnica, dva zaselka blizu rečice, eden v Avstriji in eden pod Kozjakom, je Pesniška dolina in še velika vas Pesnica in železniška postaja Pesnica, kjer je avtorjev oče delal več kot trideset let … Pesnica je tudi kraj v avtorjevi domišljiji in spominu, ki zanj pomeni obdobje otroštva in zgodnje mladosti. V romanu spremljamo zgodbo avtorjevega otroštva, zgodbe njegovih staršev in pomembnih Pesničanov, ki spremljajo spreminjanje njim ljube doline v »spalno« naselje Maribora.

»Čista komedija je tudi, da ob vseh sodobnih pisateljih, ki iščejo umetnost v eksperimentu, Partljič in njegova generacija še vedno držijo primat na pisateljski sceni v Sloveniji. Znati zapisati zaplet ob določenem dogodku iz našega aktualnega bivanjskega okolja ali polpretekle zgodovine tako, da bo razumljiv širokim množicam in da bo obenem nosil v sebi več pomenov, tudi humor, in bo zadovoljil tudi intelektualca, je mojstrstvo, ki se ga lahko naučiš le ob smislu za humor.« – Dušan Hedl, iz Urednikove besede

Naslov pričujoče zbirke novel Toneta Partljiča Ljudje iz Maribora je hkrati poveden in nekoliko zavajajoč. Bralec bi utegnil pričakovati, da zbirka prinaša zgodbe slavnih in slavljenih avtorjevih someščanov. Kar je zgolj delno res. V zbirki srečamo tako prepoznavne osebnosti, kot so Prežihov Voranc, režiser Jože Babič in Titova tašča Priska Haas, na drugi strani pa tudi napol mitske Mariborčane, kot sta pobreški Prezident in kneginja Obolenska, ki se ju zgodovina spominja zgolj v opombah h kakšnim na videz pomembnejšim zgodbam. Na videz zato, ker avtor v svoji zbirki zgodb mojstrsko pokaže, da veliki in mali ljudje ne obstajajo, da je človeška izkušnja univerzalna in da neopevani junaki v svojih dejanjih poguma in spopadanja z bolečimi platmi življenja velikokrat presegajo tiste, ki jim je zgodovina podelila nesmrtnost.