V zvezkih in rokovnikih iz zapuščine Igorja Zabela so dnevniški zapisi, skriti med urniki, osnutki predavanj, iztočnicami za intervjuje, adresarji ipd. Igor Zabel je pisal dnevnik na službenih potovanjih; in potoval je veliko, obiskal je velik kos sveta, od Los Angelesa do Tel Aviva in Moskve. Seveda tudi vso Evropo. Dnevnik je mišljen dobesedno, kot kronološka zabeležka dogajanj v dnevu. Opisane so razstave, ideje, ki so se mu ob njih porodile, srečanja z zbiralci in umetniki, pa tudi utrinki iz vsakdanjega življenja. Pisal je na letališčih, na vlakih, v hotelih ipd. Dnevniki so napisani stvarno, v Igorjevem preciznem slogu, in so dragocena pričevanja o umetnostni sceni, ljudeh, razstavah, življenju.

Knjiga je razdeljena na tri razdelke, v prvem so besedila, ki se ukvarjajo s teorijo interpretacije književnih del, v drugem so analize konkretnih del(književnost in dramatika), v tretjem delu pa so objavljeni teksti, v katerih je Igor predstavil mlajšim bralcem poezijo in malo manj navadna prozna besedila.

Igor Zabel je bil eden redkih, če ne edini slovenski teoretik, ki se je analitsko ukvarjal s sodobno umetnostjo, tudi s sodobno slovensko umetnostjo. Bil je avtor, ki so ga zaradi njegovega izjemnega znanja spoštovali dobesedno po vsem svetu. Doslej je izšla le ena knjiga njegovih teoretskih spisov (Speculationes, ISH, minora, 1997), vse drugo je bodisi neobjavljeno ali pa v raznih jezikih razpršeno po katalogih.