Knjiga je Saramagov poklon geniju portugalske književnosti, Fernandu Pessoi. Eden Pessoovih heteronimov je Ricardo Reis, ime, ki ga nosi glavni junak romana. Star je »petinštirideset let, rojen v Portu, samski, po poklicu zdravnik, zadnje prebivališče: Rio de Janeiro«. Z ladjo se vrne v rodno Portugalsko leta 1936, ko je Španija na pragu civilne vojne, Portugalska pa v primežu trde roke diktatorja Salazarja. Reis se vrača domov po šestnajstih letih v Braziliji, da bi doma našel samega sebe in se odcepil od svojega stvaritelja Fernanda Pessoe. Starajoča se Evropa je na pragu vojne; tam pa je tudi pesnik Fernando Pessoa, ki je tako rekoč mrtev, a obiskuje Ricarda Reisa in z njim razpravlja o ključnih aktualnih in univerzalnih temah. Vmes se zdravnik in pesnik zaplete tudi s hotelsko strežnico, lovi ga mlada ženska s skrivnostno paralizirano levo roko … Velika mojstrovina portugalske književnosti.

Ko Joanna Carda z brestovo palico zariše v pesek črto, ki je ni mogoče izbrisati, Joaquim Sassa v morje zaluča kamen, ki noče pristati, ko začne Joseju Anaicu slediti jata škorcev in se nit nogavice, ki jo para Maria Guavaira, vleče v neskončnost, sledi neizbežno.