Leta 1803 so med knjigami samostanske knjižnice benediktinske opatije Benediktbeuern (v dolini reke Loisach), ko so jo prenesli v dvorno knjižnico bavarskih vladarjev v München, odkrili dragocen rokopis, opremljen z osmimi prelepimi miniaturami. Rokopis vsebuje latinske, srednjevisokonemške in starofrancoske pesmi, nastale v 12. in zgodnjem 13. stoletju. Te, po vsebini večinoma ljubezenske, pivske in sploh veseljaške pesmi, so po Benediktbeuernu, imenovanem tudi Bura, dobile ime Carmina Burana. Bile so vseskozi priljubljene zlasti med študenti, svetovni sloves pa dolgujejo skladatelju Carlu Orffu, ki je leta 1937 na nekatere med njimi zložil scenično kantato.

V Vzporednih življenjepisih (gr. Bíoi parálleloi) so po parih predstavljeni veliki Grki in Rimljani; v vsakem paru je najprej predstavljen znameniti Grk, njemu ob bok pa je postavljen Rimljan, ki mu po svojih lastnostih, dejavnosti, uspehih ali usodi ustreza. Edina izjema od te zasnove, ki temelji na vzporednosti Grkov in Rimljanov, je Perzijec Artakserks.

V knjigi Timsko delo v vzgoji in izobraževanju je avtorica Alenka Polak povzela strokovna in znanstvenoraziskovalna spoznanja ter jih združila z lastnimi izkušnjami, ki jih je pridobila ob izvajanju seminarjev na šolah in v vrtcih. Knjiga sistematično obravnava timsko delo in utemelji njegov pomen na vzgojno-izobraževalnem področju. Ponudi tudi ideje za razvijanje timskega dela v praksi, kar lahko izboljša tako kakovost poučevanja kot medsebojno sodelovanje pedagoških delavcev.