Delavska moč: delavska gibanja in globalizacija od 1870 (Forces of Labour: Workers' Movements and Globalization since 1870, Cambridge University Press, 2003) Beverly J. Silver je odlična analiza zgodovine toka kapitala, ki poskuša s svojim begom in reogranizacijo produkcijskih razmerij omejiti moč dela. Avtorica svoje teze utemeljuje na podlagi podatkov o 91947 delavskih nemirih v 168 državah med letoma 1870 in 1996, ki jih je zbrala Raziskovalna skupina za svetovno delavstvo (World Labour Research Group). Konflikt med kapitalom in delom se nam pokaže kot ključno gonilo globalizacijskih procesov, ki so v knjigi prikazani izrazito materialno, kot način discipliniranja dela in ohranjanja profitne stopnje. Avtorica v razpravo o produkcijskih procesih vnaša vprašanje geografije, ki je v običajnih historičnih analizah zanemarjeno ter s tem pokaže, da v »globaliziranem« svetu prostor ne izginja, temveč se njegov pomen celo krepi. Dodaten doprinos te lucidne knjige je analiza vloge dela in njegove organizacije kot pomembnega gonila zgodovinskih procesov, ki so običajno opisani kot posledica delovanja političnih, gospodarskih ali vojaških elit. Ravno nasprotno: Silver pokaže, da se kapital ne peha po svetu zaradi lastne notranje logike, ampak ga v to sili organizirano delo.

Fragmenti ljubezenskega diskurza je eno najbolj eruditskih del, kar jih pozna evropska teoretska in literarna tradicija, in sicer o temi, ki Evropo preganja že od antičnih časov – o ljubezni. Ljubezenski diskurz je po avtorjevem mnenju danes izredno osamljen, odrezan ne samo od oblasti, ampak tudi od njenih mehanizmov (znanosti, vednosti in umetnosti).

Monografija Andrea Grignolia Kdo se boji cepiv? izhaja iz izjemno aktualnega in pertinentnega vprašanja: zakaj danes, po dveh stoletjih uspešnega boja proti nalezljivim boleznim, v liberalnih družbah toliko ljudi, ki so razmeroma dobro izobraženi in imajo dober materialni in socialni status, dvomi o koristnosti cepiv, bodisi tako da se cepljenju izogibajo ali pa mu celo aktivno nasprotujejo (državljanska nepokorščina, razne civilne iniciative)? To je trend, ki ga opažamo od začetka osemdesetih let 20. stoletja, in ki se vse odtlej krepi.

Michel Foucault v tem klasičnem delu teoretske omike analizira zgodovinsko genezo sodobne racionalnosti. Njegov osnovni prijem je izviren in duhovit: če hočemo dognati specifičnost sodobne racionalnosti, moramo analizirati tisto, kar ta realnost izključuje, kar izvrže iz sebe, da se sploh lahko vzpostavi. Tej »negativni« operaciji moramo priznati »pozitivno«, se pravi konstitutivno funkcijo. »Negativnost« te izključitve je lahko le vnazajska, saj se polje »normalne« umnosti lahko vzpostavi le, če najprej določi svojo negacijo, jo vzpostavi v svojo specifično zunanjost, potem pa na to izključitev – pozabi. »Normalna« umnost potemtakem lahko obstaja le, kolikor nenehno obnavlja svojo konstitutivno amnezijo.

Sveta Ivana Klavniška je briljantna in danes spet izjemno aktualna drama Berta Brechta, zdaj prvič prevedena v slovenščino. Eden njenih najslavnejših citatov, »kjer nasilje vlada, pomaga le nasilje, in / kjer so ljudje, pomagajo samo ljudje,« je v Nemčiji domala ponarodel.

Čas ptice ubijalke (Time of the Butcherbird, 1979) je prvi roman, ki ga je južnoafriški pisatelj Alex La Guma napisal v izgnanstvu, zato se je svoje osrednje teme, kritike rasističnega režima in njegovih morilskih posegov v življenje črnih prebivalcev (roman se začne s prizorom, ko skupino domačinov preselijo na kraj, popolnoma neprimeren za življenje, da bi tam kopali rudo), lahko lotil širše, v okviru nacionalne politične in kulturne zgodovine, ki sega vse do burske vojne (1899–1902) in še dlje nazaj. Butcherbird, po naše srakoper (lat. lanius), je mesojedi ptič, ki svoje žrtve natika na trnje in jih potem počasi razkosava in jé; hkrati pa se rad zadržuje v bližini goveda in se hrani z njegovimi zajedavci. Naslov je seveda simboličen, glavni junak se iz individualnega maščevalca preobrazi v ujedo, ki bo, spet vključena v skupnost, deželo očistila zajedavcev.

Ideologija in ideološki aparati države in drugi spisi prinaša izbrane razprave svetovno znanega francoskega marksističnega filozofa Louisa Althusserja (1918–1990). Knjiga je pri nas prvič izšla leta 2000 z naslovom Izbrani spisi, nova izdaja z novim naslovom pa je popravljena in dopolnjena. Gre za referenčen izbor Althusserjevih najpomembnejših spisov: »Lenin in filozofija« (1968), »Ideologija in ideološki aparati države« (1970), »Opomba k deološkim aparatom države« (1976), »O Marxu in Freudu« (1978) ter »Podtalni tok materializma srečanja« (1982). Pospremljeni so s spremno besedo Michaela Sprinkerja in bibliografijo knjižnih izdaj Louisa Althusserja. Althusserjevi spisi so izjemno referenčni in obvezno čtivo študentov sociologije. Klasika, zanimiva za vsakega intelektualca, ki svet ne samo misli, ampak ga tudi spreminja.

Zygmunt Bauman se v svoji zadnji knjigi Retrotopija (izšla je posthumno pri založbi Polity Press, 2017), ukvarja z vprašanjem utopij in njihovo možnostjo v sedanjosti. Bauman izpelje misel, da obstaja manko utopij – slikanja idealne podobe v (oddaljeno) prihodnost. Namesto k utopijam naj bi se zatekali k nostalgiji ter retrotopijam, kjer gre za slikanje idealnega stanja v preteklost, ki pa je ni bilo.

David E. Stannard z neverjetnimi in grozljivimi detajli, ki jih izčrpno podpirajo novejše demografske, geografske in antropološke ugotovitve, opisuje uničevanje družb »Novega sveta« po prvem stiku z zahodno »civilizacijo«, ki je trajalo več ko štiristo let in ki se – na drugačne načine – marsikje dogaja še danes. Avtor naredi odličen pregled staroselskih kultur vseh treh Amerik, kakršne so bile pred letom 1492, ko so ladje Niña, Pinta in Santa María pristale na bregu otoka, ki so ga pozneje poimenovali San Salvador. Bralcu dá odličen kontekst za razumevanje vsega, kar se je v tem za domačine tragičnem spopadu zgodilo (neverjetno nasilje, bolezni) in kar je povzročilo največjo demografsko katastrofo v zgodovini človeštva.

Na voljo je tudi PRVI zvezek.

Hendikep in kultura sta neločljivo povezana. Umestiti hendikep v kulturo pomeni dekonstrukcijo medicinizacije hendikepa ter pripoznanje telesne materialnosti in kulturne fluidnosti, pa tudi raznovrstnih oblik nasilja in iz njega izvirajoče travme.