Knjiga SAMORASLE RASTLINE IN PLODOVI je izvrsten priročnik za vse, ki se radi odpravijo v naravo. Z njo lahko spoznavajo svet rastlin, njihovih posebnosti in raznolikosti.

Drevesa v mestih so vse pogosteje nestrokovno negovana, zato smo priča vse večjemu številu iznakaženih dreves v urbanem okolju.

Darwinov Dnevnik raziskovanj je prvič izšel leta 1838 z naslovom Dnevnik in omembe. 1832-1836 (Journal and remarks. 1832-1836) kot tretji zvezek končnega poročila, ki ga je moral pripraviti kapitan FitzRoy o dveh raziskovalnih ekspedicijah oz. meritvenih plovbah z ladjama Adventure in Beagle.

V referenčni domači monografiji o drevesih je s samostojnimi poglavji celovito predstavljenih kar 186 pri nas pomembnejših domačih in tujih drevesnih vrst, še enkrat toliko je omenjenih s kratkimi opisi. Skoraj 600 fotografij in podrobni opisi omogočajo lahko prepoznavanje drevesnih vrst, temeljito so obdelane tudi njihova vloga v okolju, gojitvene lastnosti, razširjenost, uporabnost, zanimivosti in drugo. 'Knjiga, ki sega prek botanične publike', je v oceni knjige v Mladini zapisal Bernard Nežmah.

Društvo DONDES je izdalo knjigo Narava kot vrednota, ki sta jo uredila dr. Gregor Torkar in dr. Boštjan Anko. Od leta 2007 naprej v Društvu za ohranjanje naravne dediščine Slovenije organiziramo sklope predavanj »Narava kot vrednota«. Namen predavanj je pogovor in spraševanje o sedanjosti in prihodnosti varstva narave. Istoimenska knjiga, ki jo predstavljamo, prinaša predvsem izbor prispevkov, ki so nastali na podlagi predavanj v zadnjih petih letih. Pri izboru prispevkov nas je vodila želja po spodbujanju različnih pogledov in strokovnih izhodišč v naravovarstvu.

Alpski in arktični botanični vrtovi so vsepovsod po Evropi, od ruske tundre do Etne. Samo v Alpah jih je več kot 25, od tega eden v Sloveniji. To je Juliana, prvi in edini alpski botanični vrt v naravnem okolju na slovenskem ozemlju, čeprav so se že pred drugo svetovno vojno slovenska planinska društva trudila urejati botanične vrtove, na primer ob Češki koči, na Begunjščici, na Velem polju...

»V sledenju filozofske linije od Davida Huma preko Alda Leopola do Richarda Rortyja monografija ugotavlja, kakšni model etike v odnosu človeka do naravnega sveta bi bil najprimernejši.