Ko sem se rodil, sem bil premlad, da bi razumel vse. Tega še sedaj ne zmorem in nikoli ne bom. Ko sem bil toliko star, da sem si upal sam na prvi večji hrib, Belecov breg in se razgledoval okoli, sem se vedno čudil velikosti sveta okoli nas. Vedno znova sem ugotavljal, da Selnica ob Muri ni celi svet. Z brega se je videl del Mure, ki niti ni tako majhna reka, videli so se bregovi do Šentilja in naprej Pohorje in na vzhod Marija Snežna in Trate. Takrat sem razmišljal, kaj ko bi enkrat jaz imel ta grad. Ko smo šli v začetku sedemdesetih v Cmurek kupiti kaj, česar pri nas ni bilo na voljo, se je grad videl ogromen in bil je zaraščen z drevjem.

Neverjetno je, to sedaj iz meglice misli ugotavljam, kako se človek, tam nekje do desetega leta starosti odloči za vse, kar bo in je v življenju. Celotno življenje si takrat v mislih izpiše, zapiše, zakodira, vzpostavi svoj  način odnosov z ljudmi in okolico. Celo se mi zdi, da sem do tistih let imel vse misli bolj urejene, čiste, ideje izdelane. Po tem so se začeli vplivi zunanjih dejavnikov, ki te zmedejo, strašijo, dvigujejo in spuščajo, mečejo sem ter tja in si dovolijo veliko več, kot si si kdajkoli v sanjah mislil, da bo dovoljeno. To, kar je bila včasih zapovedana tradicionalna koda, se je porušilo v prah in sam si moral možgane prilagoditi novim razmeram, kajti drugače bi te odpihnilo na smetišče zgodovine in s tem na socialni rob.

—Dušan Hedl, iz prispevka Popotovanje od Trat do čudeža

V  ljubezni  neredko  zmanjka  besed. Ko ljubiš močno ali ko ne ljubiš niti malo. Predvsem v svetu, ki zahteva vizualne podobe, da se izpolni. V svetu, kjer so samo besede premalo.

Jan, Ana in Peter so trije najstniki, vsak s svojo zgodbo, vsak s svojimi težavami. Idejni vodja vseh njihovih vragolij je skuštrani Jan, ki je vedno dobre volje in vedno za stvar. Spreten ljubiteljski mehanik ter navdušenec nad hitrostjo si najbolj od vsega želi obiskati festival samozgrajenih vozil v francoskem Le Mansu. Ko se z okolico zaplete v konflikt, je odločen, da ga pri tem ne bo nič ustavilo. Z zvestima prijateljema se v doma izdelani Rdeči raketi odpelje v svet ...

Poslednje poletje je resnična zgodba, ki pripoveduje o prvi žrtvi v Soški dolini in o poslednjih dneh sveta, ki ga ni več.

Preberite prispevek v PRIMORSKIH NOVICAH.

Zbirka kratkih zgodb Deseti december se dotika različnih tem in problemov modernega (ameriškega) življenja. Njihova skupna podlaga je neke vrste psihološki realizem, ki črpa svoje pripovedi sicer iz neposredne, marsikdaj celo na videz banalne empirije, a je – kot odsev realnosti – vseskozi nekoliko sumljiv. Ta stvarnost namreč deluje tako, kot da bi jo avtor opisoval v nekem drugem, sicer neskončno bližnjem, a za nekaj bistvenih fizikalnih konstant, za ›fazni premik‹ vendarle toliko spremenjenem vesolju, da si z našim sicer deli ime in predmetno stvarnost, njegove čustvene, umske in moralne samoumevnosti pa kakor da so nekoliko ›mimo‹ (npr. Beg iz pajkove glave, Moj viteški fiasko).

Prva knjiga Tipnega indeksa slovenskih ljudskih pravljic predstavlja slovenske ljudske pripovedi o živalih in basni, ki jih je mogoče uvrstiti v mednarodne tipe ljudskega pripovedništva in jih tako urediti po mednarodnem klasifikacijskem sistemu. V knjigi so klasificirane živalske pravljice, ki so razvrščene v skupino prvih 299 prvljičnih tipov mednarodnega tipnega indeksa.

Decembra lani so v UKM izdali knjigo 110 anekdot o Univerzitetni knjižnici Maribor, v kateri so zbrali anekdote, spomine, pesmi in misli o knjižnici. Besedila prinašajo veliko humornih in spominskih utrinkov tako knjižničarjev kot uporabnikov.

Laž ima kratke noge. Pet kratkih zgodb izpod peresa priznanih slovenskih avtorjev se vrti okrog skupnega imenovalca - laži. Junaki so v vlogi lažnivcev in nalaganih - dekle, ki se reže; najstnik, ki ga razganja od hormonov; fant, ki izve, da sta mu starša vse življenje lagala; tri sestre, ki razkrijejo globalno laž, in maček, ki se zateka k manjšim lažem in prevaram, da doseže svoje, kot je pač v mačji naravi. Moč lažnega je knjiga o malih in velikih lažeh, o nedolžnih lažeh in o takih, ki popolnoma zamajejo junakovo življenje.

Zgodba kratkega romana Slovensko poletje se z vrtoglavo hitrostjo v nekaj dneh odvije na Bledu in v Ljubljani, kjer mlad francoski par preživlja poletne počitnice in hkrati išče smisel svojega sobivanja. Študenta prestolnico in Bled ter njune znamenitosti slovenskemu bralcu predstavita skozi radovedni pogled tujca, ki gleda iste stvari kot mi, a jih seveda vidi malce drugače.