S knjigami je podobno kot z obiski – nekatere so še posebej dolgo pričakovane. Ko pridejo, je kot bi Luna padla na Zemljo. Ena takšnih je tudi biografija ene največjih slovenskih igralk 20. stoletja, Milene Zupančič. Skupaj s priznanim pisateljem Tadejem Golobom sta ustvarila neizmerno dragoceno besedilo, v katerem skozi igralkino življenjsko pripoved (po)doživimo našo polpreteklo zgodovino ter premislimo številne velike sodobne dileme. Tenkočutno, duhovito in premišljeno poročilo o življenju, nad katerim je »Bog ornk roko držal«.

Washingtonski zapiski so zabeležke slovenskega veleposlanika v ZDA od septembra 2013 do maja 2017, v času dveh ameriških predsednikov, Obame in Trumpa. Kronološko in širše obravnavajo ameriško in svetovno politiko, gospodarstvo, vojne in druga aktualna področja, norme in zakone, na katerih temelji (predvsem) zahodna družba in s katerimi skuša vplivati na preostanek sveta.

Pričujoča knjiga želi biti skromen prispevek v spomin in zahvalo profesorju Viljemu Černu, osebnosti, ki je vidno zaznamovala naš prostor in naše ljudi, predvsem na Videmskem. Bil je pojem  Slovenca na Videmskem, neutrudljivi borec za naše pravice in narodno dostojanstvo. Verjel je, da sta dialog in sodelovanje najboljši način sporazumevanja. Njemu in njegovi vztrajnosti pri uveljavljanju naše jezikovne in širše prisotnosti gre velika zasluga, da so danes na Videmskem narodno bolj prisotni in samozavestni...

Roman Kirn, politolog in diplomat (1952), je začel svojo poklicno pot na zunanjem ministrstvu nekdanje Jugoslavije v Beogradu in na veleposlaništvu v Burmi, končal pa jo je kot slovenski veleposlanik v ZDA in na Nizozemskem. Življenje diplomata, ki vključuje tako delo na domačem zunanjem ministrstvu kot v tujini, je razgibano in raznoliko – še toliko bolj, če se obenem odvijajo prelomni zgodovinski dogodki. V času slovenskih prizadevanj za osamosvojitev je Roman Kirn sodeloval pri nastajanju samostojnega zunanjega ministrstva, pri pridobivanju mednarodnega priznanja Slovenije in pri oblikovanju njene zunanje politike.

Ime Herte Haas je tesno povezano z imenom nekdanjega predsednika SFRJ Josipom Brozom Titom. Potem ko sta se leta 1941 razšla, zlasti pa po drugi svetovni vojni, se Herta Haas ni pojavljala v javnem življenju. Redko je dajala izjave in intervjuje za tiskane in elektronske medije. Članki o njenem življenju in delovanju so se v javnosti pojavljali v glevnem v povezavi s proučevanjem življenja in dela Josipa Broza Tita. O njenem otroštvu in mladostnem obdobju je bilo malo zapisanega in preučevanega, zategadelj so se pojavljale številne interpretacije, velikokrat tudi napačne.

Avtor Hrast Friderik v avtobiografiji najprej opiše svoje korenine, družino, ki je pred drugo svetovno vojno živela v hudi revščini, Stično kot svoj rojstni kraj. Opisuje razmere ob začetku druge svetovne vojne v domačem kraju, svoje sodelovanje v NOB, najprej kot krajevni aktivist, nato pa daljše obdobje v partizanski tiskarni.

Kdo je bil Igor Rosina? Od kod je prihajal? Kaj je za njegovo življenjsko pot pomenila občutljivost za aktualnadružbena in narodnopolitična vprašanja, ki jo je pokazal že v dvajsetih letih 20. stoletja, in kakšen svetovni nazor je s svojim širokim političnim in publicističnim delovanjem izoblikoval v času med svetovnima vojnama? Kaj je pomenilo dejstvo, da je bil odvetnik in da je izhajal iz rodbine uglednega pravnika in politika? Kako se je opredeljeval po letu 1941? Zakaj je prišel v navzkrižje z oblastjo in kako je naposled po koncu vojne živel in deloval?