Plutarhovi Vzporedni Življenjepisi so moralni portreti slavnih antičnih politikov in vojskovodij, polni enkratne mešanice biografije, morale, zgodovine in propagande. To velja tudi za negativni par Demetrij - Antonij, v katerem nam avtor predstavi neločljivo povezavo med spolno amoralo, razuzdanostjo, pijančevanjem, razsipnostjo in protizakonitim ravnanjem. za oba obravnavana junaka pokaže, da sta zaradi svojih moralnih slabosti zatajila in nista izpolnila svojih dolžnosti moškega na visokem političnem položaju. S tem nista uničila zgolj sebe, temveč omajala tudi temelje države. Njun amoralni portret služi kot svarilo bralcem.

Peta knjiga Kocbekovega dnevnika se po svoji zgradbi in vsebini bistveno razlikuje od prejšnjih, saj vsebuje vse doslej ohranjene dnevnike iz desetletja 1936–1945, razen tistih iz let 1942 in 1943, ki jih je Kocbek sam pripravil za svoji dve dnevniški knjigi.

Knjiga Je trden kaj most gradi most iz besed, ki se pne od preteklosti v sedanjost, od širšega goriškega prostora do njegove srčike - Nove Gorice. Ni spomenik iz lesa, kamna ali betona, je niz besed, ki bolje kot vsi priročniki postavi Novo Gorico v sredico, ki ji pripada.

V literarizirani biografiji ene najslavnejših romanopisk 19. stoletja avtorica Carol Shields pred bralcem razgrinja življenje, delo in ne nazadnje tudi sanje Jane Austen: župnikove hčerke, strastne bralke in opazovalke življenja, snovalke sreče in stare device. Ta neverjetni preplet nasprotij in skorajda skrajnosti sestavlja predivo, iz katerega je Austenova tkala svoje življenje in svoje romane.

Ideologi in oporečniki so drugi del avtobiografskih zapisov Janka Kosa, nadaljevanje knjige Umetniki in meščani.
V Ideologih in oporečnikih opisuje avtor čas razgibanega dogajanja na področju publicistične dejavnosti, tako tudi nastanek revije Beseda, njeno delovanje in ukinitev v letu 1957. Avtor opredeli konec izhajanja omenjene revije kot začetek boja med oporečniki in ideologi ter to podrobno analizira tudi ob predstavitvi nadaljnjega razvoja oporečniške publicistike ob Reviji 57 in predvsem ob Perspektivah.
Janko Kos kot eden izmed predstavnikov »kritične generacije« oriše tudi širše politično dogajanje okrog aretacij Jožeta Pučnika in podrobneje pojasnjuje njegovo vlogo med sodobniki.

V knjige je predstavljena zbirka 241 folklornih in spominskih pripovedi. Branje nas ponese v kraje nekdanjega podeželja, ki ležijo na prehodu skrajnega vzhodnega roba sedanje mestne občine Ljubljana, dotakne pa se tudi sosednjih krajev.

Knjiga komparativista Toneta Smoleja sodi v okvir raziskovanja slovensko-avstrijskih kulturnih stikov. Avtor v svoji monografiji obravnava 50 slovenskih pisateljev ter slovensko pesnico, ki so v drugi polovici 19. in vse do sredine 20. let 20. stoletja študirali na filozofski, pravni ali medicinski fakulteti dunajske univerze. V prvem delu s pomočjo številnih, doslej neznanih dokumentov iz Arhiva dunajske univerze osvetljuje dunajska študijska leta slovenskih pisateljev in pesnice.

Življenjepis v stripu Alma M. Karlin, svetovljanka iz province je sestavljen iz štirih zaključenih poglavij: 'Cilli', 'London', Svet' in 'Celje', v katerih sledimo življenju te nenavadne ženske od otroštva naprej skozi zdravstvene težave, zgodnjo očetovo smrt in mučni odnos z materjo do srečanja življenjske sopotnice Thee Gamelin, težav s povojno oblastjo in smrti v revščini. V najdaljšem poglavju je prikazan vrhunec romana, sedemletno potovanje okrog sveta.

Prehod iz enostrankarskega v večstrankarski sistem, osamosvojitev Slovenije ter njeno vključevanje v evropske in druge integracije zamejuje obdobje pičlih 15 let od sredine osemdesetih let 20. stoletja do začetka tretjega tisočletja. V tem času je ključni pečat slovenski politiki vtisnil Milan Kučan, prvi slovenski predsednik. Za ta položaj je po osamosvojitvi Slovenije kandidiral dvakrat in obakrat – ob visoki volilni udeležbi – zmagal v prvem krogu. Leta 2002 je predsedniško mesto zasedel Janez Drnovšek, Kučan pa je ostal dejaven še naprej, pet let do zaprtja pisarne leta 2007 kot bivši predsednik.