Življenjepis v stripu Alma M. Karlin, svetovljanka iz province je sestavljen iz štirih zaključenih poglavij: 'Cilli', 'London', Svet' in 'Celje', v katerih sledimo življenju te nenavadne ženske od otroštva naprej skozi zdravstvene težave, zgodnjo očetovo smrt in mučni odnos z materjo do srečanja življenjske sopotnice Thee Gamelin, težav s povojno oblastjo in smrti v revščini. V najdaljšem poglavju je prikazan vrhunec romana, sedemletno potovanje okrog sveta.

Prehod iz enostrankarskega v večstrankarski sistem, osamosvojitev Slovenije ter njeno vključevanje v evropske in druge integracije zamejuje obdobje pičlih 15 let od sredine osemdesetih let 20. stoletja do začetka tretjega tisočletja. V tem času je ključni pečat slovenski politiki vtisnil Milan Kučan, prvi slovenski predsednik. Za ta položaj je po osamosvojitvi Slovenije kandidiral dvakrat in obakrat – ob visoki volilni udeležbi – zmagal v prvem krogu. Leta 2002 je predsedniško mesto zasedel Janez Drnovšek, Kučan pa je ostal dejaven še naprej, pet let do zaprtja pisarne leta 2007 kot bivši predsednik.

Publikacija je izšla ob štiridesetletnici ustanovitve skupine Buldožer in izdaji njene debitantske plošče “Pljuni istini u oči” (1975) in vsebuje bogato fotografsko gradivo in tri eseje o liku in delu skupine Buldožer (Igor Bašin, Miha Colner, Momčilo Rajin).

Knjiga, ki opisuje POT DO ODLOČITVE in POT HUJŠANJA osupljivih 141 KG na zdrav način, ter KORENITE SPREMEMBE ŽIVLJENJSKEGA SLOGA avtorja Ivana Navoja.
Avtor knjige Ivan Navoj je s klikom v glavi dosegel izjemen rezultat.
Zagotovite si njegovo delo in preberite kako mu je to uspelo. Zagotovo je lahko iztočnica za klik do kakršnih koli sprememb v vašem življenju.

O Édith Piaf (1915–1963), tej znameniti umetnici, ki je umrla leta 1963 pri komaj 47 letih, je bilo objavljenih veliko knjig, a doslej najzajetnejša, najnatančnejša in najbolj dokumentirana je biografija, ki jo je leta 2013 objavil Robert Belleret. Opravil je velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti. Porušil je kar nekaj ukoreninjenih mitov, ki jih je širila sama in so jih vedno znova povzemali mediji.

Knjiga prikazuje življenjsko zgodbo Hilarija Tofana, profesorja zgodovine in zemljepisa na mariborski realni gimnaziji ter begunca iz Črnovic (Bukovine, sedanje Ukrajine), ki je v letih 1919–29 s soprogo Konstanco živel v Mariboru. Zakonca sta bila leta 1929 ovadena na mariborskem Okrožnem sodišču: Hilarij zaradi posilstva služkinje Cecilije Miško, ki je trdila, da je rodila njegovega otroka, Konstanca pa zaradi domačega zdravljenja in posledične smrti petnajstletne služkinje Margarete Dobaj. Njuna kazenska spisa, ki ju hrani Pokrajinski arhiv Maribor, ponujata enkratno razgrnitev težavnega vživljanja zakoncev v svet, ki je po prvi svetovni vojni rasel v novih miselnih okvirih.

Gre za krajši roman, sestavljen oz šestnajstih epizod, v katerih opisuje značilne dogodke iz svojega otroštva. Njeno otroštvo se je odvijalo v razpetosti med dva jezika in s tem med zavzetostjo po ohranjanju slovenstva na eni strani ter hkrati z neizbežno asimilacijo v večkulturno okolje, ki ga je zaznamovala tudi rasna in narodnostna nestrpnost.

Knjiga je kronika družine Ples in zajema časovno obdobje od srede 19. stoletja do konca 20. stoletja. Osrednja oseba družine je Miroslav Ples,avtorjev praded, ki je bil dolgoletni devinski župan (1887 -­‐1902) in hotelir.Objavljena so županova pisma in geografska karta občine,ki je imela večinsko slovensko prebivalstvo.Ples je bil ustanovitelj in prvi predsednik bralnega in pevskega društva “Ladija” v Devinu. V njegovem času je bil zgrajen občinski dom v katerem je imela svoje prostore slovenska šola. Bil je član izvršilnega odbora Narodno napredne stranke za goriško deželo.

Narkoman nikoli je biografija, Simonova pretresljiva življenjska zgodba iskanja spoznanja višje nebeške resničnosti, ki naj bi jo nudil heroin, pristanka v neusmiljenih peklenskih krogih in po skoraj šestih letih bivanja v komuni izhoda v ponovno svobodo, neodvisnost.

Glas iz Zaliva, glas Borisa Pahorja, ki ga je pošiljal v slovensko notranjost iz Mesta v Zalivu, kakor je literarno imenoval svoje rodno mesto Trst; glas, ki ga je razširjala njegova revija Zaliv, ki smo jo študenjtje skrivoma prinašali iz zamejstva v Slovenijo, včasih tudi neuspešno, čemur so sledili zastraševalni ukrepi na meji, kar nas je pravzaprav zabavalo - ta glas, nas je dramil v slovensko samozavest in državljanski pogum. Prebujal je narodno odgovornost in  zavest v domovini, ki je postajala vse bolj uspavana ob bučnih ideoloških napevih, da je plahnela v staro trdovratno bolezen slovenskega človeka, v njegovo zatekanje k univerzalističnemu nezavedanju svoje lastne istovetnosti... iz vsebine.