Sprotno dnevniško zapisovanje kot vsakodnevno zasnavljanje in izgradnja osebne identitete, kot ubesedovanje in izpričevanje piščevega jaza; dnevniško zapisovanje kot obujanje nerazvidnih počel izročila, kot oris in vzpostavljanje rodovne metafizike, kot nadgrajevanje občestvenih vezi; dnevniško zapisovanje kot prevpraševanje in zrcaljenje krščanskega Oznanila; dnevniško zapisovanje kot umetniška stvaritev, izprožena v iskanje Absolutnega, nenazadnje kot vestno beleženje zgodovinske stvarnosti, ki jo lahko iztrga iz omrtvelosti in počloveči le zanos pesniškega uvida. Vse to preveva novo literarno zvrst, ki jo uvaja knjiga Vračanje mesečine, branje za sedanjost, ki že sega po prihodnosti.

Umetnost življenja je Pavesejev intimni dnevnik. Pisal ga je zadnjih petnajst let svojega življenja, od konfinacije v zaporu na jugu Italije, do svoje tragične smrti v Torinu. 

Moj Kras je roman, ki ga je Slataper označil kot “lirično avtobiografijo”. Napisal ga je v obliki svojevrstnega dnevnika, zbirke vtisov in pripovedi, v katerih govori o svoji rasti v tržaškem okolju. Literarno delo, ki se uvršča v višek italijanske književnosti 20.stoletja, zaznamujejo ostrina kraške planote in problematike večkulturnega mesta.

Avtor bo bralce popeljal v svojo mladost, učno dobo kuharja, zaposlitve in nenazadnje se kot vodja kuhinje V Državnem zboru spominjal srečanj s takratno slovensko in jugoslovansko oblastjo in svetovno znanimi državniki. Ocenjuje namreč, da je tudi na to poglavje v njegovih letih in v sedanjih časih mogoče razkriti, seveda z njegovega zornega kota.

Plutarhovi Vzporedni Življenjepisi so moralni portreti slavnih antičnih politikov in vojskovodij, polni enkratne mešanice biografije, morale, zgodovine in propagande. To velja tudi za negativni par Demetrij - Antonij, v katerem nam avtor predstavi neločljivo povezavo med spolno amoralo, razuzdanostjo, pijančevanjem, razsipnostjo in protizakonitim ravnanjem. za oba obravnavana junaka pokaže, da sta zaradi svojih moralnih slabosti zatajila in nista izpolnila svojih dolžnosti moškega na visokem političnem položaju. S tem nista uničila zgolj sebe, temveč omajala tudi temelje države. Njun amoralni portret služi kot svarilo bralcem.

Peta knjiga Kocbekovega dnevnika se po svoji zgradbi in vsebini bistveno razlikuje od prejšnjih, saj vsebuje vse doslej ohranjene dnevnike iz desetletja 1936–1945, razen tistih iz let 1942 in 1943, ki jih je Kocbek sam pripravil za svoji dve dnevniški knjigi.

Knjiga Je trden kaj most gradi most iz besed, ki se pne od preteklosti v sedanjost, od širšega goriškega prostora do njegove srčike - Nove Gorice. Ni spomenik iz lesa, kamna ali betona, je niz besed, ki bolje kot vsi priročniki postavi Novo Gorico v sredico, ki ji pripada.

V literarizirani biografiji ene najslavnejših romanopisk 19. stoletja avtorica Carol Shields pred bralcem razgrinja življenje, delo in ne nazadnje tudi sanje Jane Austen: župnikove hčerke, strastne bralke in opazovalke življenja, snovalke sreče in stare device. Ta neverjetni preplet nasprotij in skorajda skrajnosti sestavlja predivo, iz katerega je Austenova tkala svoje življenje in svoje romane.

Ideologi in oporečniki so drugi del avtobiografskih zapisov Janka Kosa, nadaljevanje knjige Umetniki in meščani.
V Ideologih in oporečnikih opisuje avtor čas razgibanega dogajanja na področju publicistične dejavnosti, tako tudi nastanek revije Beseda, njeno delovanje in ukinitev v letu 1957. Avtor opredeli konec izhajanja omenjene revije kot začetek boja med oporečniki in ideologi ter to podrobno analizira tudi ob predstavitvi nadaljnjega razvoja oporečniške publicistike ob Reviji 57 in predvsem ob Perspektivah.
Janko Kos kot eden izmed predstavnikov »kritične generacije« oriše tudi širše politično dogajanje okrog aretacij Jožeta Pučnika in podrobneje pojasnjuje njegovo vlogo med sodobniki.