O Édith Piaf (1915–1963), tej znameniti umetnici, ki je umrla leta 1963 pri komaj 47 letih, je bilo objavljenih veliko knjig, a doslej najzajetnejša, najnatančnejša in najbolj dokumentirana je biografija, ki jo je leta 2013 objavil Robert Belleret. Opravil je velikansko in pionirsko delo: življenje in kariero najslavnejše, najbolj oboževane in najbolj mitizirane osebnosti francoske glasbene scene je raziskal in analiziral do potankosti. Porušil je kar nekaj ukoreninjenih mitov, ki jih je širila sama in so jih vedno znova povzemali mediji.

Knjiga prikazuje življenjsko zgodbo Hilarija Tofana, profesorja zgodovine in zemljepisa na mariborski realni gimnaziji ter begunca iz Črnovic (Bukovine, sedanje Ukrajine), ki je v letih 1919–29 s soprogo Konstanco živel v Mariboru. Zakonca sta bila leta 1929 ovadena na mariborskem Okrožnem sodišču: Hilarij zaradi posilstva služkinje Cecilije Miško, ki je trdila, da je rodila njegovega otroka, Konstanca pa zaradi domačega zdravljenja in posledične smrti petnajstletne služkinje Margarete Dobaj. Njuna kazenska spisa, ki ju hrani Pokrajinski arhiv Maribor, ponujata enkratno razgrnitev težavnega vživljanja zakoncev v svet, ki je po prvi svetovni vojni rasel v novih miselnih okvirih.

Gre za krajši roman, sestavljen oz šestnajstih epizod, v katerih opisuje značilne dogodke iz svojega otroštva. Njeno otroštvo se je odvijalo v razpetosti med dva jezika in s tem med zavzetostjo po ohranjanju slovenstva na eni strani ter hkrati z neizbežno asimilacijo v večkulturno okolje, ki ga je zaznamovala tudi rasna in narodnostna nestrpnost.

Knjiga je kronika družine Ples in zajema časovno obdobje od srede 19. stoletja do konca 20. stoletja. Osrednja oseba družine je Miroslav Ples,avtorjev praded, ki je bil dolgoletni devinski župan (1887 -­‐1902) in hotelir.Objavljena so županova pisma in geografska karta občine,ki je imela večinsko slovensko prebivalstvo.Ples je bil ustanovitelj in prvi predsednik bralnega in pevskega društva “Ladija” v Devinu. V njegovem času je bil zgrajen občinski dom v katerem je imela svoje prostore slovenska šola. Bil je član izvršilnega odbora Narodno napredne stranke za goriško deželo.

Narkoman nikoli je biografija, Simonova pretresljiva življenjska zgodba iskanja spoznanja višje nebeške resničnosti, ki naj bi jo nudil heroin, pristanka v neusmiljenih peklenskih krogih in po skoraj šestih letih bivanja v komuni izhoda v ponovno svobodo, neodvisnost.

Glas iz Zaliva, glas Borisa Pahorja, ki ga je pošiljal v slovensko notranjost iz Mesta v Zalivu, kakor je literarno imenoval svoje rodno mesto Trst; glas, ki ga je razširjala njegova revija Zaliv, ki smo jo študenjtje skrivoma prinašali iz zamejstva v Slovenijo, včasih tudi neuspešno, čemur so sledili zastraševalni ukrepi na meji, kar nas je pravzaprav zabavalo - ta glas, nas je dramil v slovensko samozavest in državljanski pogum. Prebujal je narodno odgovornost in  zavest v domovini, ki je postajala vse bolj uspavana ob bučnih ideoloških napevih, da je plahnela v staro trdovratno bolezen slovenskega človeka, v njegovo zatekanje k univerzalističnemu nezavedanju svoje lastne istovetnosti... iz vsebine.

Avtobiografski roman Leto petelina je odkritosrčna izpoved ženske, ki se ji življenje počasi drobi na koščke. Njena družina, do tedaj njena največja vrednota, razpada, hkrati pa sama doživlja tudi ustvarjalno krizo ter krizo srednjih let. V letih po posvojitvi dveh romskih fantkov se ji iz dneva v dan podirajo vse iluzije o dejanskem vplivu staršev na otroke.

Avtobiografsko delo Rdeča knjiga, ki jo švicarski psihiater C. G. Jung sestavljal v času intenzivnega soočenja z lastnim nezavednim, je bila prvič objavljena posthumno. Skoraj 50 let je bila Rdeča knjiga le nekakšen mit, ki je ležal zaprt v sefu švicarske banke. Jung namreč knjige ni pisal z mislijo na bralce, ima namreč avtobiografski in ne znanstvenega značaj. Gre za dnevnik, ki ga je pisal zase in prinaša nova spoznanja o utemeljitelju analitične psihologije.

August je kratka avtobiografska pripoved, ki jo je Christa Wolf poklonila svojemu možu Gerhardu Wolfu ob 60. obletnici njune poroke, zapisana pa je ostala kot zadnja knjiga v avtoričinem opusu.

Od kod nenavdani naslov druge knjige? Je posledica vsebin, ki jih podajam. Začenjam z Mariborom in zaključujem z vesoljskimi raziskavami, katerih spremljanje je moj hobi.
Vmes pišem o svojem življenju v Mariboru; od osnovne šole pa vse do današnjih dni. Ker sem o tem pisal že v prvi knjigi, v drugi knjigi opisujem le zadeve, ki sem jih v prvi knjigi spregledal....iz avtorjevega uvoda.