Roman Seme smrti predstavlja prvi del trilogije O čem pripoveduje pepel (2015), ki jo poleg omenjenega sestavljata še romana Tolažba nočnega neba in Vonj po strahu. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo slavnega Omarja Hajama (1048–1131). V prvem delu nas pripoved popelje v islamski srednji vek in nam predstavi mladost slavnega perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika.

Osrednja pripoved romana Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme. Gledališče bi sicer že zdavnaj propadlo, če Iztoku ne bi pomagala njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava, ki je specializirana za gospodarsko pravo in prevzeme podjetij.

Roman Pride konj v bar je Davidu Grossmanu prinesel več nagrad, tudi mednarodnega bookerja leta 2017. Pisateljsko luč, s katero je mojstrsko in brezkompromisno posvetil v najtemnejše kotičke človeške duše, je postavil nad oder dvorane v Netanji, kjer nastopa stand-up komik Dovale Grinštajn.

Sodnik (Senyoria, 1991) Jaumeja Cabréja je detektivsko napet roman, ki odpira vprašanja javnega prava in zasebne pravičnosti. Zgodba sicer temelji na nezgodovinskih likih, a junaki se zaradi svoje živosti in prepričljivosti zdijo kot resnični prebivalci nekdanje Barcelone.

Belo se pere na devetdeset je pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.

Max na begu iz nacistične Nemčije v Brazilijo doživi brodolom in se znajde sredi oceana v pomožnem čolniču s cirkuškim jaguarjem, ki je bil med tovorom na njegovi ladji. Da ga zver ne bi požrla, ji mladenič začne za hrano loviti ribe; nekega dne ga jaguar ubrani pred morskim psom, ki napade čolnič ... Maxu se »novi svet« kaže kot idilična obljubljena dežela, utopično zatočišče. Brž pa se izkaže, da »stari« in »novi« svet le nista tako različna in tudi ne nepovezana, ter da demonom iz starega sveta – ne tistim v družbi okrog protagonista ne tistim v njegovi glavi – ni mogoče preprosto uiti čez morje. Soočenja z različnimi mačjimi zvermi, po katerih nosijo naslove posamezna poglavja novele Max in mačji rod (Max e os felinos, 1981) označujejo težavne etape protagonistovega družbenega in duševnega dozorevanja.

Kakšni so ljudje v svetu, kjer je astrologija vrhunska znanost? Kam drvi svet, kjer se soočita osnovna stebra življenja, na eni strani Vatikansko krščanstvo in na drugi Omizje magijskih cehov? Dobrodošli v Sveto rimskem cesarstvu, ki vlada Evropi. Leta 475 je bil Rim požgan do tal. Obdržal se je samo Vatikanski grič in od takrat se rimska prestolnica imenuje Vatikan.

Povest, ki obravnava križarski pohod Čedadcev leta 1331 v katerem so križarji posekali sveto drevo in zasuli studenec, je bila prvič izdana ob skorajšnji šestoletnici omenjenega dogodka.

Stella Norris nas spet popelje v vznemirljivi svet zasebne preiskovalne agentke Trisse Torello, ki se zaradi narave svojega dela, kar ne more izogniti situacijam, v katerih je ogroženo njeno življenje. Poleg zgodbe o nasilju, ki je posledica ljubosumja, maščevanja in pohlepa, pa nam avtorica predstavi tudi zgodbo o pravi ljubezni in prijateljstvu, ki lahko premagata vsako oviro. Čaka vas zanimivo in vznemirljivo branje.