Neke noči na kliniko v Salzburgu pripeljejo močno pretepeno mlado žensko z izredno hudimi poškodbami. Izkušena zdravniška ekipa pod vodstvom primarija Wernerja Bleinerja ji reši življenje in dekle se po dobrem tednu dni ležanja na intenzivnem oddelku prebudi iz kome. Kdo sem? To so prve misli, ki jo pričnejo begati. Ker pri sebi ni imela nobenega dokumenta, ji nihče ne more pomagati pri razkritju svoje identitete. Kmalu ima za vratom še policijo, ki ne izključuje možnosti, da ima ženska kriminalno preteklost. Zgodba se prične zapletati, ko lepa pacientka zapusti bolnišnico in se nastani pri doktorju Bleinerju, kjer postane tarča ljubosumne svakinje, nezaupljive gospodinje in nenazadnje jo ponovno napade njen skrivnostni napadalec, pri čemer pa ji povzročeni šok povrne spomin.

Zgodba govori o Virni Monteno, najstnici iz Milana, ki s svojo družino živi v večnem strahu, da bo nekdo odkril, kdo so v resnici. Neke noči umorijo njeno mamo, njej pa na srečo uspe pobegniti. Ve, da jih je nekdo razkrinkal. Z avtoštopom se odpravi na dolgo pot proti Neaplju, kjer živi njen brat s svojo ženo, in je prav tako v nevarnosti.

Po cesti, ki vodi proti kliniki, je drvel zeleni Volkswagen Passat. Ura se je bližala peti, pričelo se je že rahlo mračiti. Čez dan je sijalo sonce, zdaj pa je pritisnil mraz, zato je bila cesta spolzka, vendar se voznica v passatu ni menila za to. Ena sama misel ji je rojila po glavi. Čim prej priti na cilj, da ne bo prepozna! Zasebna preiskovalna agentka Trissa Torrelo, ki je s svojim zaročencem in družabnikom Sergiom Rochettiem živela in delala v Neaplju, se je strašno bala, da svojega očeta ne bo več videla živega.

Trissa Torello je zasebna preiskovalna agentka, ki smo jo spoznali v knjigi Noro zaljubljena, kjer je raziskovala izgonotje Franca Milerja, zeta grofa Kornelija, pri čemer je skoraj sama izgubila življeneje. Tudi tokrat se Trissa znajde v smrtni nevarnosti, medtem ko uživa na zasluženem dopustu s svojim izbrancem in poklicnim partnerjem Sergiom Rochettijem. Prepričana je, da gre za krvno maščevanje, ker je pred tremi leti spravila pod rušo pomembnejšega člana razvpite mafijske družine. S Sergiom se pred nevarnostjo umakneta na podeželje h grofu Korneliju, vendar vse kaže, da morda to ni bil beg na varno. Gre za razburljivo zgodbo, ki nas potegne vase, saj je polna zapletov, laži, intrig in močnih čustev, kot so ljubezen, sovraštvo in ljubosumje.

Zasebna preiskovalna agentka Trissa Torello raziskuje skrivnostno izginitev Franca Milerja, zeta bogatega grofa Kornelija Marolta iz podeželskega mesteca v italijanski Kampaniji. Pri tem pride na sled domnevnemu umoru njegove žene Selme, o kateri vsi mislijo, da je umrla v letalski nesreči. Toda kdo naj bi bil morilec in zakaj? Kmalu se prikupna mlada agentka, ki se izdaja za njuno hčerko Klariso, tudi sama znajde v smrtni nevarnosti. A ko v stari graščini v skrivnih grajskih prostorih najde Frančevo in Selmino okostje, se klobčič začne hitro odvijati. Skratka, srhljivo in vznemirljivo branje, prepleteno s spletkami, rivalstvom, lažmi in ljubeznijo.

Gre za izmišljeno pripoved o prijateljstvu med velikanoma 20. stoletja, Charliejem Chaplinom in Winstonom Churchillom. Gospoda se v zaupnem pogovoru podata na sprehod po obali. Eden okoren, preobilen in s cigaro v ustih, drugi vitek, nemiren in nenehno v gibanju. Oba je pestilo malodušje; s posnetkov in fotografij vemo, da sta se nekajkrat srečala, vsebina njunih pogovorov pa ni znana. Pisatelj mojstrstvo izkaže s tem, da igralca in politika navajajoč izmišljene vire živo in poveže v »zavezništvu proti črnemu psu«, dušeči misli na samomor. Konstruirani dokumentarizem omogoča večplastno zgodbo, ki bralčevo začetno težnjo po zgodovinsko preverljivem preusmeri k alegoriji odnosa med umetnostjo in politiko v preteklem stoletju. Odlomek iz romana Gospoda na obali Michaela Köhlmeierja je prevedla Ana Grmek.

Maria Papamavru, pripovedovalka romana Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico, se iz Nigerije, kjer se je rodila in skupaj s starši grškega rodu živela do svojega devetega leta, vrne v Grčijo. Selitev v domovino staršev jo zelo pretrese. Tudi Anna Horn, ki je prišla v Atene iz Pariza, se ne more vživeti v novo okolje. Deklici, obe tujki v domovini staršev, se toliko bolj navežeta druga na drugo in kmalu postaneta neločljivi. Prijateljstvo, ki ju povezuje od otroštva do zrelih let, pa je vse prej kot izpolnjujoče. Njun odnos prekipeva od nasprotujočih si čustev in se ves čas giblje med zatiranjem in samožrtvovanjem, tako kot družbena klima, v kateri odraščata. Demokracija in totalitarizem tukaj nista zgolj obliki politične ureditve, temveč preslikava najintimnejših človeških vzgibov.