Čas ptice ubijalke (Time of the Butcherbird, 1979) je prvi roman, ki ga je južnoafriški pisatelj Alex La Guma napisal v izgnanstvu, zato se je svoje osrednje teme, kritike rasističnega režima in njegovih morilskih posegov v življenje črnih prebivalcev (roman se začne s prizorom, ko skupino domačinov preselijo na kraj, popolnoma neprimeren za življenje, da bi tam kopali rudo), lahko lotil širše, v okviru nacionalne politične in kulturne zgodovine, ki sega vse do burske vojne (1899–1902) in še dlje nazaj. Butcherbird, po naše srakoper (lat. lanius), je mesojedi ptič, ki svoje žrtve natika na trnje in jih potem počasi razkosava in jé; hkrati pa se rad zadržuje v bližini goveda in se hrani z njegovimi zajedavci. Naslov je seveda simboličen, glavni junak se iz individualnega maščevalca preobrazi v ujedo, ki bo, spet vključena v skupnost, deželo očistila zajedavcev.

Če nehamo izgovarjati imena mrtvih, ti res umrejo, je prepričana protagonistka Marija Rotta, ki je ne le aristokratskega rodu, temveč predvsem plemenita po srcu, tak rodovnik in značaj pa sta v neprijaznih povojnih časih sumljiv anahronizem.

Velika vojna je epsko velik, a tudi sodoben roman o največjem zgodovinskem preobratu na začetku 20. stoletja. Ne gre le za portret izrednega števila človeških usod, temveč za prepričljivo podobo zloma upanja v srečno prihodnost človeštva. Sredi tega pretresljivega dogajana sevrstijo mikavne epizode o resničnem in neverjetnem, izmišljenem in preživetem, o zmagoslavju čustev in senci, ki mu sledi.

Roman Seme smrti predstavlja prvi del trilogije O čem pripoveduje pepel (2015), ki jo poleg omenjenega sestavljata še romana Tolažba nočnega neba in Vonj po strahu. Vsak od romanov predstavlja zaključeno celoto, skupaj pa tvorijo življenjsko zgodbo slavnega Omarja Hajama (1048–1131). V prvem delu nas pripoved popelje v islamski srednji vek in nam predstavi mladost slavnega perzijskega znanstvenika, matematika, astronoma, filozofa, mistika in pesnika.

Osrednja pripoved romana Američanka se odvija okrog manjšega, avantgardnega ljubljanskega gledališča − Teatra ter zaposlenih v njem. Gledališče vodi režiser Iztok, ki je ves čas pod pritiskom primanjkljaja denarja, iskanja sponzorjev in umetniške ustreznosti, ki bi zadovoljila birokratske ter kritiške norme. Gledališče bi sicer že zdavnaj propadlo, če Iztoku ne bi pomagala njegova sestra dvojčica, odvetnica Ava, ki je specializirana za gospodarsko pravo in prevzeme podjetij.

Roman Pride konj v bar je Davidu Grossmanu prinesel več nagrad, tudi mednarodnega bookerja leta 2017. Pisateljsko luč, s katero je mojstrsko in brezkompromisno posvetil v najtemnejše kotičke človeške duše, je postavil nad oder dvorane v Netanji, kjer nastopa stand-up komik Dovale Grinštajn.

Sodnik (Senyoria, 1991) Jaumeja Cabréja je detektivsko napet roman, ki odpira vprašanja javnega prava in zasebne pravičnosti. Zgodba sicer temelji na nezgodovinskih likih, a junaki se zaradi svoje živosti in prepričljivosti zdijo kot resnični prebivalci nekdanje Barcelone.

Belo se pere na devetdeset je pretresljiv, duhovit in navdihujoč roman, ki opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni.