V publikaciji je predstavljena Zbirka glasbil in glasbenih avtomatov, ki jih hrani Oddelek za zgodovino in uporabno zmetnost Narodnega muzeja Slovenije.

V pričujočem delu so poudarjeni pravni vidiki konkordata med Kraljevino SHS/Jugoslavijo in Svetim sedežem, poleg tega pa je predstavljen tudi širši družbeni pogled na pogajanja in potrjevanje tega sporazuma. Uvodne odgovore na vprašanje o dolgotrajnosti pogajanj in neuspešnosti ratifikacije jugoslovanskega konkordata ponuja oris politično-religiozne situacije v prvi Jugoslaviji s kasnejšo umestitvijo problematike odnosov med državnimi oblastmi in Katoliško cerkvijo (zlasti njenim vrhovnim organom) v notranje- in zaunanjepolitične povezave kraljevine. Z analizio vloge akterjev pri sprejemanju in odpovedi konkordata, družbenih mrež in kanalov, po katerih se je vplivalo na izide pogajanj in na odzive množic, se kaže kar se da celovita slika v prvi vrsti pravnega Katoliške cerkve....iz predgovora.

Knjiga predstavlja izbrane tujce in njihove življenjske poti, na katerih so se srečali tudi z izjemnostjo slovenske dežele, njenega jezika in kulture. Medtem ko fragmentarno obnavlja slovensko zgodovino, tudi razkriva in vzpostavlja duhovno zgodovino nekega posameznika. Slednje se zdi, da je tisto najpomembnejše, ki se sicer izmika besedni enoznačnosti, vabi pa k branju.

Knjiga Pod krinko je avtorjevo poročilo o njegovem delovanju tik pred drugo svetovno vojno in v vojnem času. Vladimir Vauhnik (1896–1955) je bil slovenski častnik, jugoslovanski vojaški ataše in obveščevalec. Med prvo svetovno vojno je bil pripadnik 17. pehotnega polka avstro-ogrske vojske in Maistrov borec. Po vojni je kot stotnik vstopil v vojsko Kraljevine SHS. Šolal se je na vojaški akademiji v Beogradu, nadaljeval pa v Parizu, kjer na École supérieure de guerre študiral skupaj s Charlesom de Gaullom in Dražem Mihailovićem. Ob profesuri na beograjski vojaški akademiji je napredoval tudi kot častnik in leta 1937 je s činom polkovnika odšel v Berlin kot vojaški ataše Kraljevine Jugoslavije.

Po koncu druge svetovne vojne na Slovenskem je taborišča in zapore zaradi svojega političnega, svetovnonazorrskega ali verskega prepričanja izkusilo tudi mnogo žensk. O njihovih zgodbah je bilo do izdaje odmevnega dela Skriti spomin Angele Vode leta 2004 objavljenega zelo malo. Temu so sledili spomini drugih zapornic, med drugim tudi Jelke Mrak Dolinar. Skozi njeno osebno zgodbo v publikaciji Skozi čas preizkušenj razkrivamo usodno dogajanje ob koncu vojne ter delovanje povojnega sodnega sistema in razmere v ženskih kazenskih ustanovah.

Druga svetovna vojna je bila po vseh merilih največji vojaški spopad v zgodovini. Vanjo je bilo vpletenih kar 96 odstotkov takratnega prebivalstva in 61 držav, vojaške operacije so zajele 40 držav na več kot petini zemeljske površine. Bila je najstrašnejša vojna tudi glede na število mrtvih

Razglednice so sicer otrok druge polovice 19. stoletja, a Flajšman jih spretno kombinira tudi z drugimi viri (z župnijsko kroniko, arhivskimi viri, s časopisi, z razglasi ipd.) on s pisano besedo ter nam tako na poveden in privlačen način izriše zgodovino Podsrede in okolice.