Deset odstotkov prebivalcev Slovenije prekomerno uživa alkohol – večina od njih je verjetno zasvojena. Če upoštevamo še njihove družinske člane in prijatelje, se s to težavo tako ali drugače ukvarja več kot pol države.

Petindvajsetletno umetniško delovanje akademske kiparke rene Rusjan razkrije likovni ustvarjalni sistem z za slovenski prostor neobičajno kontinuiteto. Kiparka se je naprej usmerila v preučevanje formalnih motivnih in vsebinskih elementov znotraj konkretne materije, ki se na različne načine odziva na avtorske zaznave in obravnave.

Vsebina:

• Glasba v vojni - vojna v glasbi
• Absolutna vojna po slovensko
• Andrej Platonov in vprašanje ruskosti
• Imensko kazalo

Vas trese statična elektrika, muči zgaga, suha koža, suha usta, križ, sladkor, pritisk, debelost, bolezen, stres?
Vam razne kure hujšanja, sintetična ali naravna zdravila, nič več ne zaležejo? Zakaj ne?

Narodna galerija je izdala slovenski prevod knjige Pariški bohémi (1889–1895), avtobiografsko poročilo avstrijske slikarke Rose Pfäffinger, ki v ospredje postavlja življenje v pariških umetniških krogih s konca 19. stoletja. Delo je za slovenske bralce še posebej zanimivo, saj Pfäffingerjeva med umetnike, kakor so August Strindberg, Knut Hamsun, Frank Wedekind, Käthe Kollwitz idr., umešča tudi Slovence, denimo Ferda Vesela in Ivano Kobilco. Sploh slednja ima v delu pomembno vlogo, saj jo prijateljica in bogata dedinja Pfäffingerjeva povabi v svoje pariško stanovanje, kjer živi skupaj s slikarko Mario Slavono in nemško-danskim zbirateljem umetnin Willyjem Gretorjem, ki je oče tako Mariinega kot Rosinega otroka, za povrh pa se vanj zaljubi tudi Kobilca. Z bogatim izborom slikovnega gradiva in dodanimi opombami je bila naša želja besedilo še bolj približati slovenskemu bralcu.

Mariborski rotovž je ena od najpomembnejših posvetnih stavb v mestu. V 16. stoletju so mestni oblastniki zanj pridobili prominentno lokacijo na severni stranici Glavnega trga. Prezidavo obstoječe hiše so zaupali enemu od severnoitalijanskih gradbenikov, ki so utrjevali mestno obzidje in gradili obrambne stolpe.

Knjiga o Krasu in Brkinih je nastala v zbirki kratkih predstavitev naravne in kulturne dediščine slovenskih pokrajin in se tako pridružila knjigi o Prekmurju. Predstavljena gesla razgrinjajo poleg naravnih in kulturnih zanimivosti tudi drobne detajle življenja ljudi, ki se  navadno  v obsežnejših monografijah izgubijo, pa vendar odstirajo bistveno bolj zanimive zgodbe in velikokrat kažejo zmotne ali celo izmišljene predstave o tamkajšnjem življenju.

Knjižica je zbirka pisem, ki so nastala v želji po poenostavljenem oziroma poljudnem prikazu vsebine dela in nalog posameznih članov poslovodstva v podjetju. S takim načinom prikazovanja pomanjkljivosti in napak posameznega člana se je bilo mogoče izogniti neprivlačnemu učbeniškemu stilu, obenem pa je vsebina zadolžitev poslovodstva kljub temu obravnavana. Na ta način lahko opišemo poslovodenje podjetja iz drugačnega zornega kota.

V knjigi avtor obravnava litaraturo kot vsakdanjo, institucionalno prakso. Prav zaradi te banalno vsakdanje razsežnosti je literatura paradoksno več kot le dragocen niz idiosinkratičnih rab vsakdanje govorice. Bolj ko je literaturo mogoče ločiti od vsakdanjega, heteronomnega, bolj so celo njene avtonomne formalne premene relevantne za sodobno kritično teorijo kulture. V ta namen v tej knjigihkratno bere obe obstoječi obravnavi literature in vsakdanjega: na enoi strani dekonstrukcija branja filozofije vsakdanje govorice, na drugi pa nove materialistične zgodovine literarne institucije...

Celovit pristop k raziskovanju vedenja porabnikov.