• Jaz, batman (Igra za mladino, otroke, odrasle, dedke in babice)
• Tunel (Ena dejanska igra v trinajsktih delih)
• Drama (Drama)
• Zmenek (Burka)

Iz spremne besede....

Pesnik mi bo oprostil, da sem se med branjem njegove poezije poglobil v razčlenjevanje njenega statusa, saj poskušam prikazati njen pomen ne samo v luči njegovih ustvarjalnih moči, temveč tudi v pomenu širše, nad-osebne izpostavljenosti, ki se tiče poezije kot družbenopolitične forme. In s tem opozoriti na njeno usodno kvaliteto in vrednost. Ta pa ni zgolj neka gola struktura in abstraktna danost, ampak je še kako konkretna, in izpostavlja tako pesnika kakor njegov vsakdanji, čeprav čisto posebni svet, ki prav kot tak ključno zaznamuje in zasnavlja dogodek Peršoljeve poezije. Ni težko razbrati, da se je to zgodilo, k temu napotijo prve tri vrstice prve pesmi, ki se glasijo:

Samo za hip se je umaknila borova veja, ki je zastirala vesolje in danost (Vesolje je ponorelo, I.)

V naslednjih pesmih naletimo na več indicev, ki razkrivajo ne samo, da se je to zgodilo, ampak tudi, kje konkretno je do tega dogodka prišlo.

Madrid slabih pet let po Francovi smrti. Tranzicija je v polnem razmahu, sprejeta je bila ustava in obetajo se volitve. Sestane se Centralni komite Komunistične partije Španije, ki je skoraj pol stoletja delovala v ilegali, in domala naravnost iz zapora vkoraka legendarni generalni sekretar Fernando Garrido. A še preden se seja dobro začne, se mahoma ugasnejo luči in generalni sekretar je umorjen. Prostor je hermetično zaprt, vsi izhodi pod nadzorom, v notranjosti sto štirideset članov centralnega komiteja in eden od njih je morilec.