To je legenda o velikem in nečloveškem trpljenju, ki ga eno človeško bitje namerno in brezsramno povzroča drugemu.

Dokument, ki nas opozarja, da je jezik nenehno v nastajanju, gibljiv in sproščen, v slovarju ujeto besedje pa svojevrsten odsev časa, v katerem so besede živele. Dopolnilo Slovarja slovenskega knjižnega jezika.

Nojevo pero je simbol egipčanske boginje Ma'at, boginja resnice, pravičnosti in reda. Včasih je z njim okrašena glava boginje izide, popolne ženske in matere, predane in zveste soproge, ki je pomagala tako bogatim kot revnim.

V grško prozo z začetka devetdesetih let prejšnjega stoletja je dikcija Zyranne Zateli, v kateri se svojstveno prepletajo in prežemajo elementi realizma, fantastike, didaktične in kronikalne pripovedi, groteske in črnega humorja, začinjeni z vsenavzočo telesnostjo, da, še zlasti s prekipevajočo, neusmiljeno telesnostjo, zarezala globoko brazdo. /.../

Kadetke, tovornjakarice in tete je predvsem zbirka kratkih zgodb o lezbični in gejevski sceni. Zgodbe so polne humorja, ki razjeva spolirano politično korektnost, slavi življenje in se upira vsakršni viktimizaciji.

ZRNCA SANJSKIH PODOB, NIČ VEČ, NIČ MANJ KOT TO
Kratka zgodba je oblika kratke pripovedne proze, bolj zgoščene od novele. Njeni začetki segajo v ustno izročilo in v prozne anekdote. Z vzponom realističnega romana se je kratka zgodba razvila v miniaturo.

Poezija

-Pesmi v zbirki Žitja so nekakšni življenjepisi, zgodbe o različnih usodah, malce posebnih, presenetljivih, celo pretresljivih, kot jih je doživljal avtor sam ali je slišal zanje. Čeprav so zgodbe iz nekaterih pesmi resnične, resničnost in dokumentarnost nista njihov namen. Kot za vso literaturo velja tudi zanje, da so izmišljene, iz domišljijskega sveta, torej take, da bi se lahko zgodile, in niso dokument, ampak dokument časa, poezija.

Gustava Flauberta so nekoč vprašali, kaj počne v življenju. Odvrnil je: »Pišem.« Toda absolutnost pisanja je pravzaprav ustoličil že veliko prej, preden se je podpisal pod Gospo Bovary ter z njo zaslovel in obenem povzročil škandal. Njegove mladostne povesti (napisal jih je med petnajstim in osemnajstim letom) nas po sledovih romantične estetike odvedejo v Firence, Španijo, Južno Ameriko, na Orient, v odročne vasice, v hladne, prepišne, temačne sobane, knjižnice in cerkve. Prevevajo jih morbidno ozračje, parajoča bolečina in strahoten cinizem, po drugi strani pa ljubezen, milina in sladostrastje.