-Pesmi v zbirki Žitja so nekakšni življenjepisi, zgodbe o različnih usodah, malce posebnih, presenetljivih, celo pretresljivih, kot jih je doživljal avtor sam ali je slišal zanje. Čeprav so zgodbe iz nekaterih pesmi resnične, resničnost in dokumentarnost nista njihov namen. Kot za vso literaturo velja tudi zanje, da so izmišljene, iz domišljijskega sveta, torej take, da bi se lahko zgodile, in niso dokument, ampak dokument časa, poezija.

Gustava Flauberta so nekoč vprašali, kaj počne v življenju. Odvrnil je: »Pišem.« Toda absolutnost pisanja je pravzaprav ustoličil že veliko prej, preden se je podpisal pod Gospo Bovary ter z njo zaslovel in obenem povzročil škandal. Njegove mladostne povesti (napisal jih je med petnajstim in osemnajstim letom) nas po sledovih romantične estetike odvedejo v Firence, Španijo, Južno Ameriko, na Orient, v odročne vasice, v hladne, prepišne, temačne sobane, knjižnice in cerkve. Prevevajo jih morbidno ozračje, parajoča bolečina in strahoten cinizem, po drugi strani pa ljubezen, milina in sladostrastje.

Kajetan Kovič (1931) slovi kot eden najpomembnejših in tudi največkrat prevajanih slovenskih pesnikov, četudi deluje kot zelo raznovrsten in ustvarjalen književnik.

Festival Vilenica stopa v letu 2012 v nov tematski sklop, ki smo ga naslovili Križišča evropske literature. Vilenica je namreč v več kot četrtstoletni zgodovini postala eden najboljših evropskih festivalov, na katerem se srečujejo avtorji, prevajalci, literarni agenti, založniki in seveda bralci z različnih koncev sveta. Je torej nekakšno križišče številnih ustvarjalnih poti, ki spodbuja živahne izmenjave, nastanek literarnih del, obenem pa bogati okolje, v katerem se odvija, torej Kras, primorsko regijo in celotno Slovenijo z zamejstvom.

Četrta pesniška zbirka Tamara Vasić v slovenščini Boginja in bojevnik oživlja motiv in duha trubadurske ljubezenske lirike, ki je v sodobni evropski in tudi slovenski poeziji osvežujoča novost.

Roman 100 zmajev opisuje desetdnevno taborjenje nekega taborniškega odreda pri slapu Kravice na hercegovski reki Trebižat. Avtor sicer ves čas ostaja skrit za tremi glavnimi junaki, skozi misli katerih spremljamo dogodke, a ne skriva sumljive nostalgije za socialistično Jutopijo iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v kateri je bilo odraščanje brezplačno.

Fredric Jameson, Kulturni obrat, Izbrani spisi o postmoderni, 1983-1998 je izjemno vplivno delo s podočja družbene kritike, ki je močno določilo razmišljanje in razumevanje obdobja, ki ga za nazaj označujemo kot uveljavljanje neoliberalizma.

Maroški pisatelj Mohamed Šukri (1935-2003) je doma in v svetu zaslovel s svojim knjižnim prvencem, avtobiografskim romanom Goli kruh, ki je s svojimi drznimi, neizprosnimi opisi krute stvarnosti povsod dvigoval precej prahu.

"Kdaj bo prišel čas sprijaznjenja?/Čas, ki ga čakam, čas, ki se ga bojim?" Peter Semolič tudi v zadnji zbirki vprašanja, zabeleženega v verzih iz Barjanskih ognjev, ne zastavlja nič manj usodno, kot je to v svojem obsežnem pesniškem opusu počel doslej. Pa čeprav bi se komu utegnilo zdeti, da vpričo humorja, (samo)ironije in ciničnih zbodljajev, s katerimi je Noč sredi dneva do kosti prežeta, govorjenje o usodnih rečeh tem pesmim ne prihaja ravno naproti.Ni res.

Ciril Berglez (1934) s sedemnajsto samostojno pesniško zbirko, Med angeli in vampirji, prinaša doslej najbolj neposredno pripoved o svojih erotično-ljubezenskih izkušnjah, ki se raztezajo od prvega prebujanja telesa prav do današnjih dni. Vsaka pesem ima svojo zgodovino, vsaka je obračun z drugim odnosom, drugim človekom, drugo izkušnjo, vse pa so obračun pesnika s seboj in svojo preteklostjo.