Mozaični roman se z dvanajstimi zgodbami vrti okoli problematičnega najstnika Simona, nesramnega, zvitega, potuhnjenega, izkoriščevalskega mulca iz dobro situirane družine. Troublemakerja torej in meščanskega razvajenca, a se izkaže, da tudi njegove kmečke korenine po materini strani niso zanemarljive. Bralec iz zgodbe v zgodbo vse globlje prenika v Simonov lik in okolje, iz katerega izhaja, čeprav o njem nikoli ničesar ne izve iz »prve roke«. Njegova podoba se kot kakšna sestavljanka gradi iz pripovedi ljudi, ki v njegovem življenju igrajo pomembno vlogo. In tudi nasprotno, tako ali drugače Simon odigra pomembno vlogo v njihovem življenju, pa ne le njegovih najbližjih, ampak tudi šolskega varnostnika, sošolke, učiteljice biologije, psihologinje ali študentke igre, skratka vseh tistih, ki v knjigi dobijo svoj glas. Simon je nekakšen simptom ali trn v peti njihovih osebnih problemov, ki se izluščijo iz pripovedi, a hkrati tudi sprožilec morebitnih razrešitev, ki spet povratno delujejo nazaj na Simona. Vsaka zgodba je majhna zaokrožena celota z odprtim koncem, ena za drugo pa postopoma drobijo klišejske kalupe in sestavljajo vse bolj celovit izsek življenja, za katerega se na koncu zdi, da sega onkraj slabega in dobrega. Pisatelj mojstrsko zajame svet posameznih pripovedovalcev, skoznje detektira nekatere značilne, nemara celo ključne slike današnjosti, obenem pa pretehtano dozira in stopnjuje razvoj celote. Prerez sveta v Simonovih pričah, ki nezadržno vlečejo v zgodbarski vrtinec, je tako »univerzalen v lokalnem«, zaradi svojevrstne rašomonske perspektive pa bralca tudi potem, ko odloži knjigo, zlepa ne spusti iz rok.

Povest se dogaja v Višnji gori. Lukež Drnulja je bil suh mož s kljunastim nosom in je imel kozla z imenom Lisec. Kozel mu je nekoč ušel. Malo se je potepal po Višnji gori. Ko se je utrudil, se je usedel in ogledoval naokoli. Pred seboj je zagledal lep zelen vrt. Ta vrt je bil last mestnega svetovalca Andraža Slamorezca. Lisec je hodil okrog vrta in premišljeval, kako bi se dalo priti do slastne zelenjave. S prednjimi tacami se je povzpel na ograjo in si ogledoval notranjost vrta. Ravno v tem trenutku pa ga je zagledal gospod Andraž. Z vso silo se je spravil nad kozla. Zmerjal ga je in tepel. Rešit ga je prišel njegov gospodar.

Povest se dogaja v Višnji gori. Lukež Drnulja je bil suh mož s kljunastim nosom in je imel kozla z imenom Lisec. Kozel mu je nekoč ušel. Malo se je potepal po Višnji gori. Ko se je utrudil, se je usedel in ogledoval naokoli. Pred seboj je zagledal lep zelen vrt. Ta vrt je bil last mestnega svetovalca Andraža Slamorezca. Lisec je hodil okrog vrta in premišljeval, kako bi se dalo priti do slastne zelenjave. S prednjimi tacami se je povzpel na ograjo in si ogledoval notranjost vrta. Ravno v tem trenutku pa ga je zagledal gospod Andraž. Z vso silo se je spravil nad kozla. Zmerjal ga je in tepel. Rešit ga je prišel njegov gospodar.

Povest se dogaja v Višnji gori. Lukež Drnulja je bil suh mož s kljunastim nosom in je imel kozla z imenom Lisec. Kozel mu je nekoč ušel. Malo se je potepal po Višnji gori. Ko se je utrudil, se je usedel in ogledoval naokoli. Pred seboj je zagledal lep zelen vrt. Ta vrt je bil last mestnega svetovalca Andraža Slamorezca. Lisec je hodil okrog vrta in premišljeval, kako bi se dalo priti do slastne zelenjave. S prednjimi tacami se je povzpel na ograjo in si ogledoval notranjost vrta. Ravno v tem trenutku pa ga je zagledal gospod Andraž. Z vso silo se je spravil nad kozla. Zmerjal ga je in tepel. Rešit ga je prišel njegov gospodar.

Knjiga o bulimiji nevrozi in kompulzivnem prenajedanju

Knjiga Valdinos Jovana Nikolaidisa priča o nastanku nekega primorskega mesteca in njegovem obstoju vse do današnjih dni. Gre pa za svojevrsten antiutopični konstrukt, ki se poskuša postaviti po robu vsem znanim in dostopnim modelom človeškga obstoja.