Ana Ličen je postala med Slovenci v Argentini posebej opazna, ko se je konec osemdesetih prejšnjega stoletja pridružila Albertu Čuku pri oblikovanju slovenske radijske oddaje. Ana še dandanes pripravlja tedensko radijsko oddajo z imenom Okno v Slovenijo. Ana piše že vrsto let; v španščini je objavljala v več antologijah. Njene pesmi sta prevajala tudi Vinko Rode in Alenka Saksida.

Obsežen in kvaliteten izbor Simicove poezije, ki zajema štirinajst pesniških knjig, je opravil Tomaž Šalamun, ki je pesmi tudi prevedel. Gre za prvo celovito predstavitev Simicove poezije v slovenščini.

IZ KNJIGE:
našli so nekega človeka
ki je sedel na klopi
in brez strahu odprl zbirko pesmi

Pesmi so v cirilici in slovenskem jeziku.

V ZBIRKI BOSTE NAŠLI AVTORJE:
Hester Knibbe, Geert van Istendael, Willie Verhegghe, Jan Baeke, Tom Van De Voorde, Thomas Moehlmann, Els Moors, Bas Belleman, Ester Naomi Perquin, Maud Vanhauwaert.

Telemahovi komentarji izhajajo natanko šestdeset let po tem, ko je Veno Taufer leta 1956 z revijalnimi objavami vstopil v slovenski pesniški prostor. Pričujoča knjiga vsebuje celoten pesniški opus enega najvidnejših pesnikov slovenskega modernizma: trinajst pesniških zbirk, nove, še neobjavljene pesmi in eseje, v katerih avtor premišljuje lastno poetiko.

V vsaki od pesmi v pričujoči pesniški zbirki se skriva hrošček. Ne po naključju. Na prvi pogled neopazna bitja, ki pa predstavljajo kar četrtino vseh opisanih živalskih vrst, so simbol skrivnosti in majhnosti, a tudi fascinantne raznolikosti in prilagodljivosti.

Upor in borba proti neskončnemu razčlovečenju. S tem stavkom iz enega od mnogih intervjujev z najpomembnejšim sodobnim južnokorejskim pesnikom Ko Unom bi lahko zasilno zajeli številne tokove njegovega izjemnega opusa.

Livijenovo ustvarjanje je ves čas povezano z globokim občutenjem tragike modernega človeka in njegove temeljne breztemeljnosti in  občutka izločenosti. Kot romski ustvarjalec se ne izogiba refleksiji romske sodobnosti, vendar se ne zateka v folkloristično všečnost, saj lastno nomadstvo, ključno romsko izkušnjo skozi zgodovino, ki ga do neke mere tudi sam živi, dojema predvsem kot nomadstvo in brezdomnost umetnosti, glasu vesti, katerega telo skoraj nevidno hodi med prostori, ki jih nagovarja. Kot ustvarjalec, v katerega intimni umetniški izkušnji odseva vednost o umetnsoti pred njim, pač ne more biti "ciganski pevec za groš".

3 x 3 besede za teater je čisto posebna pesniška zbirka Antonelle Bukovaz, pesnice iz Benečije, ki svojo poezijo prvič izdaja tudi v slovenščini (v prevodih Alenke Jovanovski, Marka Ipavca in Aceta Mermolje). Antonella Bukovaz, doma iz vsem dobro poznane vasice Topolovo, že več let piše v italijanščini, svoje stvaritve pa na svojevrsten način predstavlja na performansih in literarnih dogodkih. Besedila za dvojezično pesniško zbirko 3 x 3 so nastala za sonorično gledališče Hanne Preuss, v katerem je tudi sama nastopala. Fotografije s predstav, s katerimi je opremljena knjiga, so delo Nade Žgank. Oblikovanje zbirke je podpisal Rado Jagodic.