»Poletni volkovi« so druga pesniška zbirka Petre Hrovatin, po prvencu »Mednožje misli« iz leta 2010. Če se v prvi zbirki pesnica loteva lastne ujetosti v družbeno trenutnost, dojemanja sveta, refleksije in interakcije z drugimi, skratka z odnosom do družbenega, se tokrat bolj intimistično loteva lastnega čustvovanja, občutenj in lastne erotike. Njena lirika je nizanje impresij in čustvenih stanj. Pripoveduje o odsotnosti bližine, občutenju samote, razhajanju in ponovnem zbliževanju, krhkosti ljubezenskega odnosa. Zbirko razmejujejo tri vmesna poglavja – Mozaične vročine, Divje prikazni v vetru in Avgustovska nevihta

Pesniška zbirka Pesem o vetru in mojem življenju je antologija pesmi iz treh objavljenih zbirk enega najbolj mednarodno uveljavljenih brazilskih pesnikov srednje generacije, Narlana Maosa.

Naslov pričujoče pesniške zbirke Toneta Rodeta, Prareka, na videz sugerira prehajanje, minevanje, odtekanje časa. A besede »prareka«, četudi mislimo, da jo razumemo, ne najdemo v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, pač pa v slovarju sanskrta, ki ponuja nekoliko nepričakovano razlago, njen pomen je namreč »obilje«.

Igra kresnic je šesta Magdalenina knjiga – v njej poje o svojih spominih na prednike – izdala pa jo je v samozaložbi.
Pesmi so razvrščene v štiri cikle: On, s pesmimi o nonotu; Ona, s pesmimi o noni; Jaz, z osebno izpovednimi pesmimi, in Moj oče, s pesmimi, posvečenimi očetu. Zanimivost knjige je ustvarjalkino družinsko drevo na notranji strani platnic, ki ga je sestavil rodoslovec Robert Fonda. Spremno besedo je napisala jasna Majda Peršolja.

Zgradba knjige se naslanja na stoosemindvajset razglednic anonimnih oseb, ki so že mrtve. Kljub temu da jih obdaja en velik Nič, posredujejo izkušnjo, ki je najpogosteje žalostna in tragična, a na trenutke celo komična in radoživa. Razglednice prispevajo ob točno določenem času: po naključju, brez opozorila, neizogibno - ravno tako kot smrt.....

V Volčji tolpi se kot eden od stalnih motivov pojavljajo zlovešči krokarji, znanilci te smrti subjektivnega časa in obenem diagnostiki zahrbtne bolezni, ki ni za smrt. Vzor temu pisanju predstavlja umetniška genialnost slovenjgraškega slikarja Tisnikarja, ki je neke vrste temačni romar; romar, ki paradoksalno napoveduje prihod ljubezni, prihod, ki terja subjektivni čas - svoj ko ... A človek se vselej zmajde na nekem razpotju, toda pomembno je, kam bo na koncu prišel - se bo našel ali izgubil? To pa je naloga svobode. In poglablanja medčloveških odnosov, v katerih človek ne bo več človeku volk....