Podvreči analizo filozofije najprej strogosti dokaza, vzročno-posledičnim verigam, notranjim prisilam sistema, učinkovito artikulirali prvo znamenje pertinence. Ne več prezirati tega, kar je hotela filozofija zavreči ali omejiti z imenom učinkov na svojo zunanjost ali na svojo globino ("formalni" učinki - "oblačila" ali "tančice" diskurza - "institucionalne", "politične", "nagonske" itd.): delujoč drugače, brez nje ali zoper njo, učinkovito interpreti filozofijo.

Delo obravnava problematiko humanističnih ved in družboslovja z zgodovinskega in epistemološkega stališča. Prikazuje procese, ki so v evropskem humanizmu pripeljali do nastanka filologije in opisuje nadaljnji razvoj proučevanja »človeških zadev« do nastanka znanstvenega jezikoslovja v začetku 19. stoletja. Pri tem opozarja, da sta za nastanek jezikoslovja odločilna zgodovinski in primerjalni prijem, kakor so ju klasično uveljavili v indoevropskem jezikoslovju. Delo analizira nastanek družboslovja kot »kompromisne formacije«, ki jo je izsilil pritisk novoveške galilejevske paradigme na področje humanističnih ved.

Zbirka radijskih iger plodnega avtorja Boruta Gombača prinaša poleg petih radijskih iger tudi esej avtorja in nekaj jedrnatih misli, ki povzemajo njegov odnos do tega medija.

Neki tekst/prolegomena/je knjiga za
vsakogar, za vse ljudi, in za nikogar
/ Nietzsche / ...
...predstavlja pa uvod v filozofsko pot,
ki v razlagi spisov A. Artauda pomeni
možno razrešitev temeljnih Vprašanj,
ki jih zastavlja Bitje/esse/v svojem času;
v smislu iz-bitja, Ex-sistence.

Zorko Jelinčič ni le primer tenkočutne duše, ampak je s svojim življenjem tudi primer človeka jeklene volje, posebej v neustrašnem prenašanju udarcev življenjske usode, v premagovanju ovir, v vztrajnosti pri delu in v poštenosti svojega početja. Pogum idealizma nekega posameznika pa vedno štrli iz množice povprečnih, vsakdanjih ljudi in lahko pri njih povzroči tudi nelagodje ali celo strah, iz katerega izhaja podzavestna protiobramba v obliki posmeha in nepriznanja. Tudi s tem mu življenje ni prizanašalo.

Esej o zgodnjem obdobju Toma Waitsa; zajema leta med 1971, ko je Waits naredil prve demo posnete za založbo Manifesto in 1980, ko je posnel zadnji studijski album za založbo Asylum.

Vsi eseji, objavljeni v pričujoči zbirki, doslej niso bili objavljeni, nastajali pa so ob različnih priložnostih od leta 2007 dalje in jih veže avtorjeva želja, da bi si pojasnil nakatere probleme, ki so se ga osebno dotaknili.

Knjiga Vrag tiči v zrcalu (izvorno 1991) ponuja eseje Nobelove nagrajenke za literaturo Herte Müller o nepredvidljivosti v literaturi, položaju ustvarjalca/ustvarjalke, lokaliziranju ocenjevalca – nosilca pogleda – v širšem kontekstu, to vse tudi na ozadju temne izkušnje s totalitarnim režimom v Romuniji (cenzura, prikrita represija, samocenzura). Avtorica obdeluje simboliko zrcala, tudi očesa, govori o prepletu notranjega in zunanjega, zasebnega in družbeno-političnega. Raziskovanje (gledanje) gledanja ali pogleda (lastnega ali tujega) je sicer družbeno večinoma nezaželeno, je pa predpostavka vsake subverzije – osvoboditve od poneumljajočih norm, spregledanja diskurza, tudi tistega oblastniškega …