»Roman 20. stoletja je roman časa, roman 21. stoletja je roman prostora.« S temi besedami je urednik pri založbi Gallimard Thomas Simonnet konec maja 2018 sklenil svoj nastop na 16. evropskem festivalu romanesknih prvencev v nemškem Kielu. Svojo misel je podkrepil s primeri iz kanonske literature 20. in 21. stoletja, poseben pomen prostora znotraj izvirnih narativnih postopkov pa je razbral tudi v romanih Géographie d’un adultère (2018) Agnès Riva in Rok trajanja (2016) Gašperja Kralja.

Ime Isaaca Newtona je sopomenka za znanstveno revolucijo na področjih optike, matematike in fizike. Njegova pojmovanja mnogo bolje razumemo, če se zavedamo, da je razmišljal v kontekstu mehanicistične filozofije narave, in če poznamo njegov miselni razvoj. V Izbranih spisih I so prevedena nekatera od Newtonovih najpomembnejših zgodnjih besedil. Izbor iz njegovih študentskih beležk, naslovljenih »Nekatera filozofska vprašanja«, osvetljuje njegovo zanimanje za tedanjo mehanicistično filozofijo. »Nova teorija o svetlobi in barvah« je bilo Newtonovo prvo objavljeno besedilo in je spodbudil burno polemiko o naravi svetlobe in vlogi hipotez v filozofiji narave. V »Hipotezi o svetlobi«, »O etru in zraku« in »Pismu Robertu Boylu« je razvil razmišljanja o tem, kaj je materija in kako deluje na mikro ravni. Enkrat v tem zgodnjem obdobju pa je Newton po vsej verjetnosti napisal tudi svoj najobsežnejši in najbolj razdelan obračun z osnovnimi koncepti Descartesove fizike in metafizike, neobjavljeni rokopis De gravitatione, v katerem je skozi kritiko Descartesa razvil svoje pojmovanje gibanja, narave prostora in telesa ter vloge Boga v naravnem svetu.

Zbirka Barve časa sicer prinaša izbor pesmi iz daljšega časovnega obdobja. Združene v štiri sklope, pojasnjuje avtor, simbolično reflektirajo zapis spoznanj skozi letne čase. »Zgodbe iz pesmi so smešne in žalostne, včasih satirične, včasih resnične, včasih dvoumne. Na koncu so le del naših izkušenj skozi čas.«

V knjigi avtorica najprej teoretsko opredeli populizem in utemelji tipologijo populizmov glede na različne oblike družbe, politične paradigme in njihova razmerja do različnih valov globalizacije. Pri tem karizmo konceptualizira v povezavi z institucionalizacijo politične organizacije in jo poveže s kazalniki za merjenje stopnje institucionalizacije po Muselu in Vercesiju (2019). Ob upoštevanju nepopolnosti populističnih ideologij v ožjem smislu pojasni konceptualizacijo njihovega umeščanja v levo–desni kontinuum in ideološko mavrico populizmov. V empiričnem delu knjige, ki izhaja iz poglavja, v katerem svojo raziskavo teoretsko-konceptualno utemelji, predstavi študije primerov predmodernega, modernega in postmodernega populizma v Sloveniji. Po primerjalnem poglavju raziskavo sklene z zaključnimi mislimi.

Avtorji knjige Dr. Ivan Čuk, Alenka Puhar in Dr. Aleks Leo Vest, so našli v arhivih gradivo, ki celovito osvetljuje osebnost Leona Štuklja. Vse dosedanje predstavitve so izpostavljale Leona Štuklja kot telovadca z briljantnimi mednarodnimi uspehi, molk pa je obdajal njegovo profesionalno kariero. Ni se izpostavljalo, da je diplomiral na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani že v daljnem letu 1924 in je 20 let služboval kot sodnik. V skrivnostni molk je bila zavita prekinitev njegove sodniške kariere po koncu druge svetovne vojne.

Vodnik po razstavi v Mlekarni Planika Kobarid.