Kultna Kingova grozljivka, po kateri je bila 2017 posneta istoimenska filmska uspešnica (letos sledi nadaljevanje), končno v slovenščini! Sedem najstnikov doživi grozljivo izkušnjo v domačem kraju Derry v ameriški zvezni državi Maine.

Knjiga odseva izkušnjo soočenja z duhovnostjo doma in v svetu. Avtor je pristaš transverzalne duhovnosti, ki spričo izgube stika z izvirnimi naravoverskimi kozmologijami pri evropskih narodih iskalcem resnice o sebi in svetu pomaga odkriti svoj in skupnostni sveti hram. Hren problematizira učinke kolonialnega refleksa, ki so vzpostavili prevladujočo kulturo plenilstva in še vedno stojijo na poti udejanjanju politik trajnostnega razvoja. Razkriva izvorni pomen besed in geografske točke posebnega pomena v tradicionalnem naravoverju ter napoveduje prenovo duhovnosti v Sloveniji. Po besedah Borisa A. Novaka gre za »celostno podobo našega raztrganega sveta, za globinski vpogled v preteklost, kritičen pogled na sedanjost in vizijo prihodnosti«.

Zbirka novel Maribor, paralaksa izhaja iz koncepta dveh različnih pristopov k pisanju dveh po izvoru različnih avtorjev. Vsako novelo uvaja komentar na eno ali več starejših fotografij, iz katerih izstopijo portretiranci in detajli, postavljeni v širši kontekst časa in prostora posnetka, večinoma Maribora v 19. in 20. stoletju. Vsaka pripoved ima dokumentaristični pol, izhajajoč iz realnih dokumentarnih dejstev, in fiktivni oziroma literarni pol, ki izhaja iz prvega. Vse se dogajajo od Trsta do Prage, hkrati pa je vanje vedno vtkan Maribor.

Roman Tri smrti ima tridelno strukturo in se navezuje na knjigo Marie N‘Diaye Tri močne ženske. V prvem delu beremo glas Afričanke, Mame, katere brat se, ko jim umre mati, vrne iz Evrope. Drugi del pripoveduje o Idi, katere oče, nekdanji dopisnik za Afriko in Bližnji vzhod, je v Ouagadougouju v Burkina Fasu naredil samomor.

Pibernik, odličen poznavalec slovenske emigracije in vojno-povojnega časa, v knjigi razpira življenje starejšega Simčiča, ki odgovarja živo in natančno, kot bi se dogodki vršili pred nami. Odpirajo se stare rane, nekatere že dobro zaceljene in prečiščene, druge žive in skeleče: »Da so tudi komunisti točno vedeli, kaj so domobranci v resnici, pove tudi to, da so po koncu vojne s tako nujo zahtevali vrnitev domobrancev iz nemških taborišč in jih umorili. Niso jih pobili samo kot bivše sovražnike, torej zgolj iz maščevalnosti, ampak predvsem kot morebitne bodoče nasprotnike.« Iz Maribora potujemo v medvojno Ljubljano, Celovec, Trst, Rim, v Argentino in nazaj v Ljubljano, medtem pa listamo Simčičevo ustvarjalno bogato življenje.

Ta zbirka kratkih zgodb Diši po cipresah – preveva jo torej duh, ki ga pogosto povežemo z bližino zadnje točke človekovega življenja ali nemara kar z njegovim zadnjim bivališčem. Vendar to ni »knjiga o smrti«, temveč se z njo skorajda koketno spogleduje, jo pri tem detabuizira, ji pogleda v oči in drobovje, se iz nje za hip celo malce ponorčuje, obenem pa ponuja vprašanja, odgovore in nova vprašanja o naših začetkih, koncih in vsem, kar je vmes.

Izredno berljiv in navidez lahkoten, komičen roman je naslovljen po osrednjem junaku Arthurju Manju. Strukturiran je delno kot razvojni, delno kot potopisni, delno kot metafikcijski: Manj, homoseksualni pisatelj srednjih let se odpravi na pot okoli sveta, da bi prebolel poroko dolgoletnega ljubimca in bližajočo se petdesetletnico, obenem pa izboljšal svoj zadnji roman, katerega objavo je založba zavrnila. Delo obravnava večne teme ljubezni, smrti in smisla življenja, nastavlja ogledalo nečimrnemu literarnemu svetu, vključno z beatniško generacijo, in z blago samoironijo prikazuje homoseksualna razmerja, s čimer odpira možnost, da vsaj malo prevetri konservativno ozračje v družbah, kjer je istospolna ljubezen še vedno stigmatizirana. Za ganljivo in zabavno pripovedjo se skriva premišljena zgradba ter dobro poznavanje književnosti in umetnosti.

Pogled izza meje je izbor kolumn, ki jih je v rubriki s tem naslovom Bojan Brezigar objavljal v mariborskem dnevniku Večer v obdobju od 1997 do 2016. V tem času je napisal več kot 800 kolumn, izmed katerih je avtor izbral besedila, ki so po njegovi oceni še aktualna. Njihova rdeča nit je iskanje sličnosti in razlik med dogajanji v Evropi in v svetu ter razumevanjem teh dogodkov v Sloveniji. Gre za pomembna politična vprašanja, kot so uvajanje evra, slovensko-hrvaško mejno vprašanje ali navidezno banalne zadeve, ki jih birokrati povsem nepotrebno zapletajo.