Pravljičarja Dadija, ki z letečo torbo obiskuje vrtce in ljudske šole na Koroškem, številni otroci že poznajo. Knjiga je nastala kot odgovor na številna vprašanja radovednih otrok, ki med pravljičnimi uricami aktivno sodelujejo.

Najprej je objavljen nekrolog Borutu-Sergeju Schnablu. S pisateljskega srečanja na Obirskem sta objavljeni spremni besedi Matjaža Kmecla in Reginalda Vospernika h knjigi Tihožitja in Besi Ericha Prunča ter povzetek predavanja Martine Piko-Rustia o narečni književnosti. Prav tako sta objavljena oba slavnostna nagovora, Johannesa Kodra prejemnici Rizzijeve nagrade Katji Sturm-Schnabl, in Lojzeta Dolinarja Kugyjevemu nagrajencu Robertu Kropiuniku.

Prvo izdajo Gamsov na plazu Karla Prušnika - Gašperja, ki je leta 1958 izšla pri Založbi Borec v Ljubljani, je uredil France Vreg - Mile. V prvem ponatisu, ki ga je leta 1974 izdala Založba Borec v Ljubljani, sta opombe uredila avtor in urednik Pavle Žaucer - Matjaž. V dru­gem ponatisu, ki sta ga leta 1981 izdali Založba Borec iz Ljubljane in Drava iz Celovca, je opombe posodobil urednik Pavle Žaucer - Matjaž, dodal pa je tudi Gašperjev življenjepis. Za četrto izdajo leta 1985 pri Založbi Borec iz Ljubljane je opombe posodobil urednik Pavle Žaucer - Matjaž. Knjigi je dodal seznam partizanskih grobišč na Koroškem, slovensko­-nemški seznam krajev in fotografije partizanskih spo­menikov na Koroškem.

Področje trajnosti se izredno hitro razvija. Okoljski cilji na globalni ravni so že definirani, regulativa in gradbena praksa pa se odzivata s precejšnjim časovnim zamikom. Ključni problem, ki zavira hitrejši odziv, je formalna neurejenost področja. Kot ugotavlja EC, posamezna področja trajnostne gradnje medsebojno niso dobro usklajena, kazalniki pa niso kompatibilni. 

Vzpetina Korinjski hrib (728 metrov n.m.) leži severno od vasi Mali in Veliki Korinj v občini Ivančna Gorica v zahodnem delu Suhe Krajine. To je močno kraška pokrajina na obeh straneh doline zgornje Krke z malo površinskimi vodami. Izraziti kraški svet se razteza na zahodu do Dobrepolja in Male gore, na severu do izvira Krke ter na vzhodu do Temeniške doline. Na jugu se zaključi ori Soteski oziroma pri vznožju Kočevskega roga. Podnebje je zmerno celinsko, podlaga pa je sestavljena večinoma iz apnencev in nekaj dolomita. Glavno raastje v Suhi krajini so gabrovi, brezovi in bukovi gozdovi. Dolina reke Krke predstavlja glavno prometno povezavo tega prostora....iz uvoda.