Projekt Odrasti ne vključuje le sonaravnega polja, temveč tudi npr. blagostanje, pravičnost, solidarnost in demokracijo. Koncept Odrasti je zasnovan na enostavnosti, prostovoljni skromnosti, poudarjeni samooskrbi in nenasilju. Odrast torej ni zgolj uresničljiv projekt za doseganje okoljske trajnosti (npr. z ukrepi zmanjševanja ekološkega odtisa, omejenega vnosa materialov in snovi v proizvodnjo in potrošnjo, odmika od fosilnih goriv), je tudi koncept socialne in ekonomske trajnosti, gradnik večje družbene enakosti, sistemske solidarnosti in demokracije. Trajnostno družbeno-ekonomsko polje Odrasti namreč razen paradigmatičnega odklona od modela rasti preko učinkov nedenarne nadgradnje univerzalnega temeljnega dohodka v t. i. brezpogojno podporo za neodvisnost in hkratne obvezna uvedbe najvišjega sprejemljivega dohodka globinsko posega v vrednotne in socialne postulate kapitalizma.

Delavska moč: delavska gibanja in globalizacija od 1870 (Forces of Labour: Workers' Movements and Globalization since 1870, Cambridge University Press, 2003) Beverly J. Silver je odlična analiza zgodovine toka kapitala, ki poskuša s svojim begom in reogranizacijo produkcijskih razmerij omejiti moč dela. Avtorica svoje teze utemeljuje na podlagi podatkov o 91947 delavskih nemirih v 168 državah med letoma 1870 in 1996, ki jih je zbrala Raziskovalna skupina za svetovno delavstvo (World Labour Research Group). Konflikt med kapitalom in delom se nam pokaže kot ključno gonilo globalizacijskih procesov, ki so v knjigi prikazani izrazito materialno, kot način discipliniranja dela in ohranjanja profitne stopnje. Avtorica v razpravo o produkcijskih procesih vnaša vprašanje geografije, ki je v običajnih historičnih analizah zanemarjeno ter s tem pokaže, da v »globaliziranem« svetu prostor ne izginja, temveč se njegov pomen celo krepi. Dodaten doprinos te lucidne knjige je analiza vloge dela in njegove organizacije kot pomembnega gonila zgodovinskih procesov, ki so običajno opisani kot posledica delovanja političnih, gospodarskih ali vojaških elit. Ravno nasprotno: Silver pokaže, da se kapital ne peha po svetu zaradi lastne notranje logike, ampak ga v to sili organizirano delo.

Edna O'Brien že tako rekoč vse svoje odraslo življenje živi v Londonu, a je Irska kljub vsemu še vedno več kot prizorišče večine njenih zgodb: dežela, njeni prebivalci in irska družba niso nič manj njihovi protagonisti kot posamezniki, ki v njih nastopajo. Tudi z romanom V gozdu ni nič drugače. Na neki način je tudi ta knjiga kontroverzna; tudi ta je doživela literarno hvalo, pri bralcih pa dokaj neenoten sprejem. Njena zgodba je povzeta po resnični tragediji, ki se je zgodila leta 1994 v pisateljičinih krajih, in domačini so ji očitali, da si kuje zaslužek iz usode treh umorjenih in storilca, asocialnega in zmedenega mladeniča z zgodovino manjših kriminalnih dejanj. Toda sama pravi, da je v tistem gozdu preprosto začutila, da to zgodbo mora zapisati. Pisanje je bilo »peklenska« naloga, a rezultat je izjemen.

Na zahodu Karibskih otokov se popotnik znajde v ujetništvu piratov, ki ga ne nameravajo izpustiti. Zaradi grozne hrane mu preti skorbut, zato skupaj s soujetniki začne načrtovati pobeg, kakršnega še niste videli. Gusarske preobleke, talci, smodnik in malo ognja pa zbogom. Čisto prava pustolovščina!

Nekje, Bogu za hrbtom, stanuje v majhni koči na drevesu coprnica Katarina Mantikora Salamenska IV. (po domače Katka). Da bi potešila svojo neizmerno radovednost, svoje dneve preživlja v izvajanju magičnih obredov. Kornelij, demon v podobi sove, ji pri tem pomaga in deli neprecenljive (čeprav pesimistične) nasvete. Tako je naneslo, da je Katka naletela na samega gospodarja pekla, Satana. Ta je imel v lasti knjigo, ki se je zdela Katki neznansko zanimiva. Kljub Kornelijevim svarilom si jo je izposodila in zanjo zastavila svojo dušo. Vse bi se srečno končalo, če ne bi knjiga nekega dne … izginila. In če se ni pripravljena ločiti od svoje duše, jo mora Katka prav hitro najti.

Pričujoča monografija obravnava učinkovitost in poštenost varstva človekovih pravic v slovenskem ustavnopravnem redu in slovenski družbi. Je plod večletnega dela avtorja monografske publikacije na civilnodružbenem, pedagoškem in raziskovalnem področju varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin v slovenski družbi.

Znanstvena monografija Oktobrska revolucija 1917—2017: med izkušnjo, interpretacijo in poetizacijo je dragocen pogled ne le v zgodovino, temveč tudi v socialne napetosti neoliberalnega kapitalizma današnjega časa. Na podlagi svežih pristopov predoči analizo, usklajeno z raziskovalnimi smernicami v okoljih, ki se mnogo bolj posvečajo vprašanjem globalne zgodovine, kot se slovensko.