Pred vami je prva številka nove revije, ki so jo sodelavci Študijskega centra za naradno spravo poimenovali Dileme. Že ime revije navdaja s pričakovanjem, da bo odpirala vprašanja, ki v strokovnui ali javni govorici še niso našla enoznačnega odgovora ali bila deležna ustrezne pozornosti. Dileme torej vstopajo v prostor, v katerem so bila nekatera vprašanja zamolčana ali celo prepovedana - npr. zločini enega od treh totalitarizmov, ki smo jih utrpeli Slovenke in Slovenci v 20. stoletju.

V 71. številki revije Stripburger napadamo sveža žarišča in brsteče stripovske scene, odkrivamo tako nove avtorje kot že poznana imena ter vam predstavljamo obsežno bero raznolikih kratkih stripov s pisano sredico, od katere tokrat kar cedi! Široko mednarodno zasedbo, znotraj katere je tokrat najštevilčnejše pisano francosko moštvo, so okrepili tudi stripi redkih, a kakovostnih domačih striparjev, med prvo in zadnjo platnico pa smo, kot je že v navadi, dodali še dva izčrpna intervjuja: pogovarjali smo se z domačim strip avtorjem in iniciatorjem Izarjem Lunačkom in nemškim ustvarjalcem Atakom, ki je tudi avtor tokratne barvite naslovnice. Ne umanjkajo niti obvezne recenzije domačih stripovskih izdaj in mednarodnih poslastic ter seveda novost vse od lanskoletne jubilejne cifre: poster – tokrat celo v barvah! Pričakujte veliko in dobili boste še več!

Zbirka skladb za tri soprane a cappella - Laude Cortonese ima svoje korenine v srednjeveški glasbi. Duh in občutja skladb temeljijo na napevih iz Laudario di Cortona – rokopisa iz Cortone (Biblioteca del Comune e dell'Accademia Etrusca di Cortona), glasbenega kodeksa iz druge polovice 13. stoletja. Večina skladb so Marijine pesmi. Čeprav je delo Bryarsa od kortonskega kodeksa časovno oddaljeno nekaj stoletij, ohranja srednjeveško razpoloženje. V kompozicijski tehniki se skladatelj približuje številu not na posamezni zlog, kot je to najti na izvirnikih, pogosto tudi citira ali parodira elemente melodičnih linij ali posameznih fraz. Avtorju je bil izziv napisati delo, ki je "izpostavljeno in golo", kjer se ni mogel skriti za spretno orkestracijo spremljave – "kot slikar, ki sicer ustvarja velika oljna platna, sedaj pa se sooča s peresom, črnilom in kosom papirja". Laude Cortonese so odraz skladateljeve ljubezni do solo glasov, še prav posebej sopranskih.