Za človekov obstoj je značilna spremenljivost, nenehno rušenje in propadanje vseh strani. To je pospremljeno z bolečino in trpljenjem. Posledica tega je spoznanje samega sebe, iz česar sledi, da je potrebno poiskati lastno jedro in ga predramiti iz omame.

V novi in TEMATSKI številki Stripburgerja #74 smo pod drobnogled vzeli vse obsežnejšo in aktualnejšo produkcijo BIOGRAFSKIH STRIPOV! Predstavljamo vam izbran nabor frišnih in raznolikih stripovskih življenjepisov, v Čitanki pa najdete poučne tekste in premisleke o stripovskem mediju nasploh.

Pred vami je prva številka nove revije, ki so jo sodelavci Študijskega centra za naradno spravo poimenovali Dileme. Že ime revije navdaja s pričakovanjem, da bo odpirala vprašanja, ki v strokovnui ali javni govorici še niso našla enoznačnega odgovora ali bila deležna ustrezne pozornosti. Dileme torej vstopajo v prostor, v katerem so bila nekatera vprašanja zamolčana ali celo prepovedana - npr. zločini enega od treh totalitarizmov, ki smo jih utrpeli Slovenke in Slovenci v 20. stoletju.

Tema nove številke so mediji. Kaj je danes vsebina, vredna sporočanja, in kakšen je pravi način, da doseže publiko? Sprašujemo se, kaj pomeni medijska neodvisnost ter kako se kaže v uredniškem pristopu in v načinu financiranja. Mojca Pišek kritično o dveh velikih razpisih za financiranje projektov v kulturi – ki imata kar nekaj skupnih točk. Igor Grdina o medijih: nikoli ne gre pozabiti, da stvari same ne morejo govoriti. Potrebujejo tiste, ki jih preobrazijo v sporočilo – glasnejše od najbolj človeškega vseh refrenov: »Kdo bo pa to plačal?« Nataša Kramberger o pogumu, intuiciji in interpretaciji v medijih, Boštjan Narat o obrazu in podpisu kot odgovornosti in gesti smisla. Tibor Hrs Pandur o odnosu do medijev, ki ga je pred sto leti imel Nikola Tesla, Miloš Kosec o medijskih špekulacijah: »Konec devetnajstega stoletja je bilo klicanje duhov zadnji krik mode.«