Mednarodni simpozij se je zgodil 12. novembra 2010 v prostorih Muzeja Žiri, natančno na dan podpisa rapalske pogodbe pred 90. leti, ki je hudo posegla v življenja številnih Slovenscev. Njeno zapuščino so živeli naši predniki in jo živimo še danes.

Po naključju se razstavi o srednjeveških rokopisih, ki jih hrani Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani, odpira v letu, ko je Ljubljana svetovna prestolnica knjige: naj se torej s predstavljenimi starožitnostmi pridružita slavljenju knjige, ki je v zapis spremenjena misel, beseda in podoba.

V tem vodniku so zbrane tematske pohodniške poti po izboru članov združenja za pohodništvo Slovenije - POHODNIŠTVO giz. Vabijo nas na tematsko zasnovene krajše sprehode in daljše pohode, od morske obale, do več kot 2000 metrov visoko v gore, in predstavljejo prijetne izzive za vse pohodniške zahteve in okuse.

Spet nam je uspelo, da z Jadranskim koledarjem 2011 pravočasno pridemo do vas pred koncem leta. Koledar boste lahko prelistali, kupili in podarili za božič ali kot novoletno darilo. Ohranjamo obliko in vsebino iz zadnjih let, bogatimo pa jo z večjim številom sodelavcev.
Ob Vesni Guštin, ki ureja etnografski del in Majdi Colja, ki s pomočjo Olge Knez, skrbi za izbor najpomembnejših dogodkov iz lanskega leta, sta letos med avtorji tudi Mitja Tretnjak in Davorin Devetak.

Monografija Prikrita modra mreža: organi za notranje zadeve Republike Slovenije v projektu MSNZ leta 1990 se osredotoča na raziskavo miličniškega oziroma policijskega delovanja v delovanju Manevrske strukture Narodne zaščite, katere končni cilj je bil oblikovanje obroženih sil Republike Slovenije.

[…] V delu nismo našli izjave, niti publika, niti jaz. Zavrnili smo ga, delo ni obstajalo. Del razloga je bil obstoj drugačne vrste slikarstva in Baselitz je bil pravi človek za nemško tradicijo. Ljudje so mislili, da je moje slikarstvo nekako moderno, toda niso mu zmogli priznati kakršnekoli kvalitete. Namesto tega se je zdelo nekako smešno, kopirano od Američanov. In tako so ljudje mislili, da smo izdajalci. Baselitz mi je dejal: »Izdali ste svojo domovino«. […]

Meglena poezija predstavlja pesmi kitajskih pesnikov delujočih med in po obdobju velike kulturne revolucije na Kitajskem (1966-1976). V tem specifičnem obdobju kitajske zgodovine se je izkazalo, da sta bili represivna politika takratne oblasti in literature, natančneje poezija, v tesnem medsebojnem odnosu.

Ob postavljanju izbrisa v različne kontekste in ob branju citatov iz intervjujev je razvidno, kakšne posledice je to dejanje zapustilo na izbrisanih in na družbi kot celoti. Dejanje je povzročilo rane, ki so jih že omenjeni akterji z različnimi pravnimi, političnimi in drugimi sredstvi poskušali - in jih še poskušajo - zdraviti. Nekoliko so se zacelile, saj je del izbrisanih uspel znova pridobiti odvzeti status in si urediti življenje, aktivnejši izbrisani so zavrnili vlogo grešnega kozla ter postavili zahteve za popravo krivic, ugotovljena je bila nezakonitost izbrisa in neustavnost Zakona o tujcih, s sklicevanjem na katerega je bilo dejanje izvršeno, in upravičencem je bil priznan status stalnih prebivalcev za nazaj, od dneva izbrisa dalje. Posledice nekdanjih ran pa niso povsem izginile, še vedno so tu, kot brazgotine, ki opominjajo na storjeno dejanje in nam ne pustijo pozabiti.

Izbor 138 umetnikov, pri čemer je bilo osnovno vodilo, da posameznika predstavlja takšno število del (praviloma do dve deli večjega ali do štiri dela manjšega formata), ki ga po kritiškem konsemzu sedmih v Uvodu omenjenih sodelavcev najustrezneje (najbolje) predstavlja tudi v različnih razvojnih umetniških stopnjah - tak izbor jeprav gotovo več kot zgolj reprezentativen.

Narodna galerija prvič predstavlja risarsko dediščino v zgodovinskem pregledu od realizma do sredine20. stoletjain v takšnem obsegu.