Po uspehu lanskih grafomotoričnih zvezkov za predšolske otroke Rišem, brišem in packamter Od črte do črke, 1. del, je letos izšel še tretji, Od črte do črke, igrivo iz vrtca v šolo in ob njem še priročnik za učitelje in starše, ki ga je pripravila in uredila doc. dr. Barbara Baloh. Avtorica zvezkov je vzgojiteljica Ester Derganc, zvezki pa zajemajo vaje za razvijanje orientacije v prostoru in na listu ter grafomotorične vaje, ki postopno vodijo otroka k pridobivanju predbralnih in predpisalnih veščin.

Četrta knjiga izjemnega pričevalca Franca Jerončiča in in njegovega sina, Zorana Jerončiča, ki že vrsto let zapisuje očetove spomine.

V knjigi, ki jo je mogoče brati kot zbirko kratkih zgodb ali listati kot ilustriran pojmovnik, sta ponovno združili moči pisateljica Maša Ogrizek in ilustratorka Tanja Komadina, ki sta skupaj že ustvarili nagrajeno knjigo Gospa s klobukom.

Ustvarjalni podvigi kostumografa Alana Hranitelja se prepletajo na področjih opere, gledališča in filma tako doma kot v tujini. Sodeluje z najpomembnejšimi in najbolj uveljavljenimi ustanovami po svetu.

Mária Ferenčuhová, ena osrednjih slovaških pesnic, prepriča tako strokovno kot širše bralstvo. Njena zbirka Ogrožena vrsta (2012) dokazuje, da je v pisanju poezije lahko nekaj preroškega. Njena zbirka Imunost (2016), ki prek delovanja človekovega telesa izrisuje pretresljive portrete človeških usod in družbenih odnosov, je bila na Slovaškem dvakrat razglašena za knjigo leta, v tujini pa v slabih treh letih postala celo najbolj prevajana slovaška pesniška zbirka vseh časov. V svoji poeziji se Ferenčuhová kaže kot občutljiva opazovalka, njeno poetiko zaznamujejo filmska tehnika, tematika telesa, materinstva ter ekološki čut. Vse to prinaša tudi ta knjiga. Zbirki Ogrožena vrsta in Imunost kljub različnima zasnovama rezonirata druga ob drugi. Kdor je pripravljen stopiti iz območja udobja, v obeh najde obilico (lastne) empatije do človeštva, pa tudi rahločutnost, s katero zna pesnica pokazati na tiste stvari, ki se rušijo, in tiste, ki jih lahko zgradimo na novo, na tisto, kar se bolezensko razrašča, in tisto, kar se neutrudno obnavlja.

Nina Kremžar, zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2018, se predstavlja s svojo prvenko, pesniško zbirko z naslovom Dostop na odprto morje. Uršljanka 2018 je bila istega leta tudi zmagovalka literarnih natečajev Rdeča nit in kulturno – gledališkega društva Reciklaža, letos pa je že zmagala na Pesniškem turnirju založbe Pivec ter postala vitezinja poezje. V spremni besedi z naslovom Samo šibko utripajoča beseda je državni selektor, pesnik in prevajalec Primož Čučnik zapisal: Videti je in slišati je bilo, da je svoj dostop na odprto morje brez večjega napora našel tudi prvenec, ki ga držimo v rokah. To je lepa metafora, kajti kam drugam kot na neko jasnino pa se pride s poezijo, v primerjavi z mogočimi teminami proze. Vendar je vsakomur, ki se je kdaj prijel tega splava, po drugi strani jasno, da mojstrenje umetnosti izgube ni nikoli brez napora …«. Gre za knjigo, ki je napisana z več glasovi in ki v svoji nadaktualnosti ter brezčasnosti zase išče svojo karanteno.

S slovansko idejno, politično in družbeno problematiko, ki je ena od ključnih evropskih zgodovinskih tem, so se na Slovenskem vseskozi srečevali. Poglede na etnografske, jezikovne, kulturne, zgodovinske, politične, zemljepisne in gospodarske razmere v slovanskem okolju so v drugi polovici 19. stoletja začeli zgoščevati. Med drugim je postalo opazno spremljanje političnih vprašanj in z njimi povezanega dogajanja, ki je po intenzivnosti prešlo tudi v novo stoletje.