Samoupravljanje kot sistem regulirane samoregulacije. Skoraj pol stoletja jugoslovanskega samoupravljanja ostaja slej ko prej nezadostno ocenjeno področje. Naloga sociologije je, da odgovori na vprašanja, ki zadevajo njihovo politično legitimnost, pospodarsko učinkovitost, antropološko ustreznost in podobno. Samoupravljanja kot sistem regulirane samoregulacije ni hierarhični pa tudi ne demokratični ali anarhični sistem distribucije moči. Samoupravljanje je poliarhičen sistem distribucije moči, temelječ na delitvi dela in organski solidarnosti.

Enciklopedija, materializirana v svojih 17 zvezkih gesel in 11 zvezkih bakrorezov, ni le plod svojega stoletja, temveč tudi svoje dežele, absolutistične Francije. Francije, ki je podpirala zasebne podjetniške podvige in se z njimi identificirala; Francije, ki je dopuščala nekonvencionalno misel – dokler se je ni odločila sankcionirati; Francije, ki se je gospodarsko in družbeno razvijala v nove smeri ter pronicljivim umom omogočala refleksijo teh novosti; Francije, ki je v razvijajočem se tisku omogočala svobodo za ostre polemike, v katerih so dobile besedo vse stranke: enciklopedisti, antienciklopedisti in tisti vmes. Francije, ki je bdela nad Enciklopedijo kot nad narodnim zakladom, ki je ves čas le en svobodomiseln korak od tega, da postane državni sovražnik.

Štiri ženevske konvencije skupaj s tremi dopolnilnimi protokoli predstavljajo hrbtenico mednarodnega humanitarnega prava, ki ureja vodenje oboroženih spopadov in si prizadeva omejiti njihove učinke. Ženevske konvencije so uredile in zaščitile položaj oseb, ki ne sodelujejo v oboroženih spopadih (civilnih oseb, reševalcev in humanitarnih delavcev) in tistih, ki v njih ne sodelujejo več (ranjenih, bolnih, brodolomcev ter vojnih ujetnikov). Določajo tudi ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči ali konča kršitve teh pravil.

Zvezek zajema vaje za razvijanje orientacije v prostoru in na listu ter grafomotorične vaje, ki postopno vodijo otroka k pridobivanju predbralnih in predpisalnih veščin