Mladinska revija GALEB prestavlja vse od svojega nastanka leta 1954 nezamenljivo oporo pri širjenju slovenskega jezika in kulture med pripadniki mlajše generacije Slovencev v Italiji.

Eden izmed nas je kratek roman o kratkem življenju slovenskega vojaškega pilota Alojzija Knapa (1904–1933). Osrednji protagonist tega izredno razgibanega in vešče napisanega literarnega besedila si že od rojstva želi postati letalec. Ko si kot majhen otrok v živo ogleda vzlet pionirja slovenskega letalstva Edvarda Rusjana, se zdi pogodba z življenjem dokončno podpisana, saj ga odtlej žene le še nepotešljiva sla po letenju, ki ga nazadnje pripelje v oficirsko pilotsko šolo v Zemunu. Roman odlikuje pestro dogajanje, v katerem ne manjka osebnih tragedij, usodnih ljubezni in globokih prijateljstev, v ozadju katerih bralec spoznava družbeno okolje prvih desetletij prejšnjega stoletja. Vznemirljivo branje za vse generacije beročih!

Skozi stoletja je vzhodnoazijska družba Konfucija vse bolj ponotranjala, zato je preraščal vlogo učitelja, ki jo je imel ob svoji smrti. Na njegovih plečih se je v dveh tisočletjih nabrala prtljaga mitov in legend, govoric in obtožb, ponaredb in izkrivljenj – toda kakšen je bil resnični Konfucij? Odgovor ponuja dramatična biografija ameriškega novinarja Michaela Schumana, ki razkriva Konfucija v vsej njegovi veličini in ga predstavlja kot človeka, ki je za prihodnost enako pomemben, kot je bil za preteklost.

Deseta pesniška zbirka v opusu priznanega in priljubljenega slovenskega pesnika nadaljuje značilno sintetično in sinkretično govorico, ki dela Brvarjevo pesniško krajino prepoznavno in živo, vseskozi razgibavajoč jo tematsko in idejno, pa tudi formalno in slogovno. Aforizmi, lirični utrinki in hipni uvidi se mešajo s presenetljivimi fakti iz sveta narave in družbe.

Norci pomorci so jezikovno izredno svež in drzno napisan prvenec avtorja srednje generacije. Gre za potopis odraščanja, ki je globoko zaznamovan z izkušnjo dolgih morskih poti, pristaniških postankov in tveganih iznajdljivosti. Skozi delovna potovanja na oddaljene destinacije in odnose med člani posadke, ki jih zaznamuje nenehna odsotnost od doma in bližnjih, spoznavamo življenje »tretje človeške vrste«.

Po izjemno dobro sprejeti zbirki kratkih zgodb Razvezani, ki jo je kritika povzdignila in stroka nagradila, je pred nami romaneskni prvenec Ane Schnabl, ki se odvija med letoma 1985 in 1986 v Sloveniji. V obdobju, ko se je razkrajala, a še ne dokončno razkrojila Jugoslavija in z njo t. i. samoupravni socializem, spremljamo nekaj mesecev življenja protagonistov, ki se zapleteta v prešuštniško ljubezensko razmerje, to pa dodobra zamaje njun svet oziroma ju prisili sprejeti svoje moči in svojo nemoč.

Roman je osrednji del zgodovinske trilogije o slavnem srednjeveškem perzijskem matematiku, astronomu, filozofu in pesniku Omarju Hajamu. Prva knjiga, Seme smrti, govori o življenju mladega Hajama, ki šele začenja svojo znanstveno in umetniško kariero, Tolažba nočnega neba pa pripoveduje o Hajamovi zreli dobi, o vrhuncu njegovega uspeha, ko je kot avtor novega koledarja deležen velikih priznanj, kar mu zagotavlja status dvornega astronoma in velik dohodek.

Drobna knjižica Prostori igre Mete Hočevar je takoj po izidu leta 1998 spremenila poglede in interpretacije fenomenov slovenskega, jugoslovanskega in tudi evropskega gledališča. Pokazala in ponazorila je, da scenografija ni več ločeni prostorski element, ki ga dodamo predstavi, del scenerije, pobarvana zadnja stena, interier. Nasprotno! Je nekaj, kar se raztopi v in kar vsebuje vse druge komponente, ki sestavljajo predstavo. Gledališki prostor – Meta Hočevar bi rekla »prostor igre« – je prostor, v katerem se vse združuje in v katerem potrebujemo vsa svoja čutila. Je tudi prostor, ki ga moramo – tako kot Paul Klee sliko – razumeti kot nekaj, kar je tudi časovna oznaka. Prostori igre za Meto Hočevar zato niso več scenografija.

Cigan, ampak najlepši je mojstrski literarni dosežek, ki iz marginalcev, v literaturi pogosto obsojenih na stranske ali tipizirane vloge, ustvari polnokrvne junake in z njimi resnični svet. Mladi Rom Sandi se zaljubi v Mileno, ločeno štiridesetletnico, ki je po krivici pravkar izgubila službo. Nuzat, Kurd iz Mosula, beži pred nevarnostjo in išče (boljše) življenje. Plančić, piarovec zagrebške policije, skuša prikriti škandal. Sredi vseh teh zgodb se pojavi truplo, zaradi katerega je roman na površini mogoče brati kot napeto kriminalko, globlje pa se razpirata socialna in družbena drama sedanjosti, ki presegata meje fikcije.