Wang Hui je eden najbolj izstopajočih sodobnih kitajskih družbenih mislecev. Je pomemben literarni teoretik in idejni zgodovinar, ki ga zaznamuje kritičen pogled na sodobno kitajsko politično in družbeno stvarnost. Wang Huijeva dela veljajo za najboljše kitajske akademske razprave, ki so v zadnjih dvajsetih letih ugledale luč sveta. Za naše bralstvo pa so še toliko bolj zanimiva v luči aktualnih teorij modernizacije, ki se še vedno domala izključno orientirajo po kriterijih, vzpostavljenih znotraj zahodnih akademskih diskurzov ter njihovih strogih ločnic med posamičnimi disciplinami in kategorijami.

Najboljši avtorjevi potopisi od vzpenjanja v Kolumbijske gore, čolnarjenja po delti Orinoka, veslanja po Evfratu v Kurdistanu do Egipta, kjer je hodil po stopinjah starih Hebrejcev in do Sirije pred sedanjo uničujočo vojno.

Knjiga skozi katero bodo otroci in odrasli spoznali preprostost in polnost življenja – če si ga dopustimo živeti. Govori tudi o smrti, ki je posledica življenja. Pes Nero je živel za psa zavidljivih 16 let. Imel je lepo življenje. Ta knjiga je njegov spomenik.

»Roman 20. stoletja je roman časa, roman 21. stoletja je roman prostora.« S temi besedami je urednik pri založbi Gallimard Thomas Simonnet konec maja 2018 sklenil svoj nastop na 16. evropskem festivalu romanesknih prvencev v nemškem Kielu. Svojo misel je podkrepil s primeri iz kanonske literature 20. in 21. stoletja, poseben pomen prostora znotraj izvirnih narativnih postopkov pa je razbral tudi v romanih Géographie d’un adultère (2018) Agnès Riva in Rok trajanja (2016) Gašperja Kralja.

Ime Isaaca Newtona je sopomenka za znanstveno revolucijo na področjih optike, matematike in fizike. Njegova pojmovanja mnogo bolje razumemo, če se zavedamo, da je razmišljal v kontekstu mehanicistične filozofije narave, in če poznamo njegov miselni razvoj. V Izbranih spisih I so prevedena nekatera od Newtonovih najpomembnejših zgodnjih besedil. Izbor iz njegovih študentskih beležk, naslovljenih »Nekatera filozofska vprašanja«, osvetljuje njegovo zanimanje za tedanjo mehanicistično filozofijo. »Nova teorija o svetlobi in barvah« je bilo Newtonovo prvo objavljeno besedilo in je spodbudil burno polemiko o naravi svetlobe in vlogi hipotez v filozofiji narave. V »Hipotezi o svetlobi«, »O etru in zraku« in »Pismu Robertu Boylu« je razvil razmišljanja o tem, kaj je materija in kako deluje na mikro ravni. Enkrat v tem zgodnjem obdobju pa je Newton po vsej verjetnosti napisal tudi svoj najobsežnejši in najbolj razdelan obračun z osnovnimi koncepti Descartesove fizike in metafizike, neobjavljeni rokopis De gravitatione, v katerem je skozi kritiko Descartesa razvil svoje pojmovanje gibanja, narave prostora in telesa ter vloge Boga v naravnem svetu.