Malcolm de Chazal (1902-1981) je bil pesnik, filozof in slikar. Živel je v slikovitem okolju eksotičnega Mavricija. Zapelje nas s svojo značilno kratko formo, 182 pesmi spominja na kratke haikuje in aforizme, ki opisujejo dogodke, dialoge, doživetja, prebliske, prepletene s humorjem in ironijo. Slikar s čopičem, Chazal pa s poezijo lovi trenutke in jih mojstrsko pričara na papir. Ena najbolj nenavadnih in izvirnih pesniških izkušenj 20. stoletja.

Pričujoča izdaja je celovito prenovljena: pregledana so bila prav vsa obstoječa poglavja, velika večina je bila nato tudi popravljena in dopolnjena, nekatera so tudi bistveno razširjena. Dodani sta dve novi poglavji in izločeni dve, katerih vsebine ali predstavitve niso več relevantne za sodobno strojništvo. Priročnik združuje podatke iz številnih standardov in jih predstavlja na izviren način. Ena od temeljnih nalog pri prenovi je bila zato uskladitev s podatki iz najnovejših standardov. Izločeni so bili zastareli standardi in z njimi povezani podatki....

Samoupravljanje kot sistem regulirane samoregulacije. Skoraj pol stoletja jugoslovanskega samoupravljanja ostaja slej ko prej nezadostno ocenjeno področje. Naloga sociologije je, da odgovori na vprašanja, ki zadevajo njihovo politično legitimnost, pospodarsko učinkovitost, antropološko ustreznost in podobno. Samoupravljanja kot sistem regulirane samoregulacije ni hierarhični pa tudi ne demokratični ali anarhični sistem distribucije moči. Samoupravljanje je poliarhičen sistem distribucije moči, temelječ na delitvi dela in organski solidarnosti.

Enciklopedija, materializirana v svojih 17 zvezkih gesel in 11 zvezkih bakrorezov, ni le plod svojega stoletja, temveč tudi svoje dežele, absolutistične Francije. Francije, ki je podpirala zasebne podjetniške podvige in se z njimi identificirala; Francije, ki je dopuščala nekonvencionalno misel – dokler se je ni odločila sankcionirati; Francije, ki se je gospodarsko in družbeno razvijala v nove smeri ter pronicljivim umom omogočala refleksijo teh novosti; Francije, ki je v razvijajočem se tisku omogočala svobodo za ostre polemike, v katerih so dobile besedo vse stranke: enciklopedisti, antienciklopedisti in tisti vmes. Francije, ki je bdela nad Enciklopedijo kot nad narodnim zakladom, ki je ves čas le en svobodomiseln korak od tega, da postane državni sovražnik.

Štiri ženevske konvencije skupaj s tremi dopolnilnimi protokoli predstavljajo hrbtenico mednarodnega humanitarnega prava, ki ureja vodenje oboroženih spopadov in si prizadeva omejiti njihove učinke. Ženevske konvencije so uredile in zaščitile položaj oseb, ki ne sodelujejo v oboroženih spopadih (civilnih oseb, reševalcev in humanitarnih delavcev) in tistih, ki v njih ne sodelujejo več (ranjenih, bolnih, brodolomcev ter vojnih ujetnikov). Določajo tudi ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči ali konča kršitve teh pravil.