Ljubljanska geološka šola obravnava razvoj visokošolskega poučevanja geologije na Univerzi v Ljubljani. geologija ima na univerzi svoj domicil že od njenega začetka četa 1919. Sprva se je poučevala na Filozofski fakulteti in Tehniški fakulteti, od leta 1960 dalje pa le še na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. Danes (leta 2019) ima Oddelek za geologijo svoj domicil na NAravoslovnotehniški fakulteti. Tako kot univerza je tudi geološka stroka šla skozi različne razvojne stopnje.

P74 DVAJSET LET je nekakšna učna knjiga. Seznanja nas s kontekstom kulturnega in političnega delovanja galerije ter njeno programsko usmeritvijo. Vsebinsko izpostavlja teme javnega prostora, samoorganizacije, odrasti, identitetnih politik, vzporednih ekonomij, energetskih in bivanjskih alternativ, feminizma, spola, revizije zgodovine, lokalne kartografije, urbanizma. Knjiga prinaša arhiv razstavnih in obrazstavnih dogodkov, okroglih miz, pogovorov, predstavitev, predavanj ter kronologijo koncertnih nastopov, ki so bili izvedeni v okviru koncertnega ciklusa eksperimentalnega glasbe Sound Explicit od njegovega začetka leta 2003.

Zbirka pesmi Jane Hartman Krajnc in slikarskih izdelkov članov likovnih sekcij Kulturnega društva Studenci-Maribor. Člani Kulturnega društva Studenci Maribor so zasnovali "večni spomenik" svojemu kraju. Delo Jane Hartman Krajnc in članov likovnih sekcij nazorno prikazuje lepote Studencev; tako skozi Janine verze kot tudi skozi simpatična likovna dela Studenčank in Studenčanov. Skozi nostalgične pesmi spoznamo Jožefov studenec in perice, ki so tja nosile perilo v škafih, Marijino kapelico ob izviru žuboreče vode, šolsko poslopje z več kot 300 otroki, seznanimo se z bunkerjem pri Studenški brvi ter zavijemo še v Studenški gozd in na Pekrsko gorco. Knjiga predstavlja poetičen in vizualno privlačen sprehod čez Studence.

Zbirka kritik Zakaj že? avtorice Vesne Jurca Tadel usmerja pozornost na zapise o uprizoritvah slovenskih dramskih besedil, ta fokus pa razširja z zapisi o uprizoritvah, nastalih na podlagi dramatizacij tujih besedil izpod peresa slovenskih ustvarjalcev, kot tudi z nekaj avtorskimi predstavami po izboru avtorice.

V zbirki novel Črnjava se nam v literarnih zapisih izrisujejo usode Primorskih Slovencev, ki so morali po prvi svetovni vojni zapustiti svoje domove. Zatočišča so iskali kot izseljenci v nekdanji Jugoslaviji in po drugih državah. Ko pa je Italija v drugi svetovni vojni zasedla tudi dele Slovenije in Dalmacijo, so se begunci znašli pod dodatnim udarom...