Nova urbana meja: gentrifikacija in revanšistično mesto Neila Smitha je eno prvih in temeljnih monografskih knjižnih del na področju družbeno-kritične refleksije in teorije gentrifikacije – oblike, metode in strategije urbanega prestrukturiranja –, ki se od njenega izida dalje »ne le neprenehno prodaja, temveč »se je s to mejo tudi dejansko spopadala«. V njem je Smith zbral, strnil in za potrebe knjižne izdaje priredil, posodobil, dopolnil in nadgradil razprave, s katerimi se je, izhajajoč iz zastavljanja vprašanj o strukturnih politično-ekonomskih vzrokih, soočal z vsakokrat konjunkturnimi topikami postopoma vse bolj intenzivnih, razširjajočih in diverzificirajočih se procesov gentrifikacije in jih je spotoma objavljal od konca 70. do sredine 90. let prejšnjega stoletja. (Iz spremne besede Bratka Bibiča)

»Žirovski besednjak: Izbrane besede (vseh je petsto), kakor jih v njihovem žirovskem kontekstu razume, razlaga in (po)doživlja avtor te knjige. – Taka sta naslov in podnaslov knjige, ki je morda med vsemi doslej izdanimi žirovskimi knjigami najbolj žirovska. Zgodbo Žirov in Žirovcev na poti skozi čas bi lahko povzeli na več načinov: v stvarni zgodovini, romanu, leksikonu, v slikanici ali stripu … Avtor se je odločil za »besednjak«, tega pa naš osrednji slovar razloži takole: »knjiga, v kateri so besede razvrščene po abecedi in pojasnjene« (SSKJ).

Projekt Konec šole / School's Out je bil prvotno zasnovan leta 1997 kot intervencija v šolske prostore Gimnazije Šentvid v Ljubljani. Enkraten participatoren dogodek je želel vzpostaviti nova razmerja v izobraževalni instituciji. Postavitve v učilnicah in na šolskem hodniku so vključevale šolske pripomočke, učila, vsakdanje predmete ter z načinom prezentacije problematizirale učne metode. Serija petindvajsetih kolažev School's Out je nastala med leti 1997 in 2013. V njih so uporabljene arhivske podobe iz štiridesetih, šestdesetih in sedemdesetih let dvajsetega stoletja (hrani jih Slovenski šolski muzej v Ljubljani), ki kažejo procese poučevanja, discipliniranja in kontrole. Projekt Konec šole / School's Out je bil predstavljen na številnih samostojnih in skupinskih razstavah v Ljubljani, Zagrebu, Novem Sadu, Budimpešti, Kielu, Valenciji, Dunaju, Baslu, Madridu in New Yorku.

Roman Dezorientalka avtorice Négar Djavadi se kaže kot epska freska Irana in njegove zgodovine ter iz pozabe priklicuje epizode, ki z več vidikov rahljajo omejujočo podobo Irana, kakršno v zadnjih desetletjih utrjujejo mediji. Prinaša povzetek tega, kakšno je bilo politično, družbeno in intelektualno življenje Irana v zadnjih šestdesetih letih in tako na ogled postavlja angažirane iranske laične in demokratične kroge, prek katerih se ta desetletja razkrivajo kot kronika ukradenih upov, v precejšnji meri tudi po zaslugi vmešavanja zahodnih sil.

Satirični pesnik in pisatelj Ivan Rob (1908–1943) je bil za časa svojega življenja znan predvsem kot zbadljivi šaljivec, ki je s svojim iskrivim humorjem pogosto nasmejal boemsko druščino umetnikov svoje generacije, pa naj si bo to s šaljivimi predelavami znanih del Prešerna, Jurčiča, Trubarja in drugih literatov, s svojimi improviziranimi pesnitvami, ki jih je prepeval ob brenkanju na kitaro, ali takrat, ko je oblečen samo v spalno srajco tekel skozi Ljubljano … Anekdota namreč pravi, da sta se na neki državni povorki Ivan Rob in Fran Milčinski – Ježek, s katerim sta skupaj nastopala in prijateljevala, priključila na konec povorke s svečami v rokah in oblečena le v dolgi spalni srajci. Tako sta poskrbela za obilo smeha ter seveda zasenčila prav vse uradno dogajanje.

Na razstavi je bila prvič predstavljena celotna skupina Slovencev, ki je bila aktivno udeležena v organizaciji misijonske dejavnosti v Kartumu in na območju južnega Sudana. V letih od 1851 do 1858 je v Sudan prišlo več slovenskih duhovnikov, obrtnikov in različnih sodelavcev, ki so pomagali vzpostaviti delovanje misijonske dejavnosti pod vodstvom dr. Ignacija Knobleharja. Nekateri so Knobleharju pomagali tudi pri raziskavah porečja Belega Nila, saj je Knoblehar sodil med pionirje raziskav velike afriške reke. Razstava je osvetlila vlogo posameznikov v misijonu na podlagi bogatega arhivskega gradiva in literarnih virov iz 19. stoletja.