Italijanski strip Alan Ford je izven domovine užival popularnost samo v nekdanji SFRJ, kjer je kot fenomen popularne kulture presegel vsa pričakovanja in postal kulten: danes se zdi, kot bi bil ustvarjen naravnost za jugoslovansko tržišče. Knjiga Cvetličarna v Hiši cvetja izpod peresa strokovnjaka za marketing, novinarja in kolumnista Lazarja Džamića je duhovita, lucidna in poglobljena kulturološka analiza stripa in njegove recepcije v SFRJ.

Razigranost, zvočnost, polnost in živost asociativnega. Vse to nas ob prebirnaju Kreutzove nove haiku zbirke bajprej prevzame. Zdi se, da je avtor širino svojega izraza našel v navidezno omejujoči ali pa vsaj vnaprej postavljeni zlogovnosti....iz spremen besede.

Razlike nastajajo predvsem v glasbenih žanrih, kjer se pač kažejo drugačnosti v poteh, kako nagovoriti ozadja sublimnega. Ljubezni? Ne. Naslednja filmsko-glasbena legitimnost leži vsekakor v njenem žanru, ki poudarja neki določen (družbeni) moment, status, prepoznavnost enakih in enakomislečih, nagonsko čredništvo, identiteto po spolu ali spolni usmerjenosti, kar pa potegne za seboj še nešteto nians in možnosti predeljevanja.

Bojan Kovačič (1949–2017) je petnajst let vodil grafično šolo v Narodni galeriji. V njej se je do njegove nenadne smrti ob koncu leta 2017 zvrstilo sto gojencev. Umetnik je leta 2009 poklonil Narodni galeriji svoj dotedanji grafični opus, njegova vdova gospa Elena Martello Kovačič pa v lanskem letu grafične liste, nastale med 2011 in 2017. Tokratna razstava je posvečena spominu na učitelja in njegovim učencem v Narodni galeriji.