P74 DVAJSET LET je nekakšna učna knjiga. Seznanja nas s kontekstom kulturnega in političnega delovanja galerije ter njeno programsko usmeritvijo. Vsebinsko izpostavlja teme javnega prostora, samoorganizacije, odrasti, identitetnih politik, vzporednih ekonomij, energetskih in bivanjskih alternativ, feminizma, spola, revizije zgodovine, lokalne kartografije, urbanizma. Knjiga prinaša arhiv razstavnih in obrazstavnih dogodkov, okroglih miz, pogovorov, predstavitev, predavanj ter kronologijo koncertnih nastopov, ki so bili izvedeni v okviru koncertnega ciklusa eksperimentalnega glasbe Sound Explicit od njegovega začetka leta 2003.

Zbirka pesmi Jane Hartman Krajnc in slikarskih izdelkov članov likovnih sekcij Kulturnega društva Studenci-Maribor. Člani Kulturnega društva Studenci Maribor so zasnovali "večni spomenik" svojemu kraju. Delo Jane Hartman Krajnc in članov likovnih sekcij nazorno prikazuje lepote Studencev; tako skozi Janine verze kot tudi skozi simpatična likovna dela Studenčank in Studenčanov. Skozi nostalgične pesmi spoznamo Jožefov studenec in perice, ki so tja nosile perilo v škafih, Marijino kapelico ob izviru žuboreče vode, šolsko poslopje z več kot 300 otroki, seznanimo se z bunkerjem pri Studenški brvi ter zavijemo še v Studenški gozd in na Pekrsko gorco. Knjiga predstavlja poetičen in vizualno privlačen sprehod čez Studence.

Zbirka kritik Zakaj že? avtorice Vesne Jurca Tadel usmerja pozornost na zapise o uprizoritvah slovenskih dramskih besedil, ta fokus pa razširja z zapisi o uprizoritvah, nastalih na podlagi dramatizacij tujih besedil izpod peresa slovenskih ustvarjalcev, kot tudi z nekaj avtorskimi predstavami po izboru avtorice.

Avtorji monografije obravnavajo vpliv cenzure na književnost in kulturo sploh na Slovenskem od 16. do 19. stoletja. Nina Ditmajer predstavlja prepovedane, v veliki meri protestantske knjige, ki so jih vsebovale knjižnice samostanov na Spodnjem Štajerskem. Tri poglavja soposvečena 17. stoletju: Luka Vidmar opisuje recepcijo del Libertina Ferranteja Pallavicina, Monika Deželak Trojar se ukvarja s prepovedanimi mariološkimi deli Janeza Ludvika Schönlebna, Boris Golec pa analizira avtocenzuro Janeza Vajkarda Valvasorja. Naslednja poglavja predstavljajo posledice razsvetljenske cenzure na Kranjskem: Martija Ogrin blokado slovenskih poznobaročnih rokopisov, Andrej Pastar razcvet knjigotrštva in časopisja, Sonja Svoljšak pa razširjenost del prepovedanih filozofov in političnih teoretikov. Zadnji poglavji bralca seznanita s spremembami 19. stoletja: Marko Juvan na novo premisli vlogo cenzorja v predmračni dobi na primeru Kopitarjeve cenzure Kranjske čbelice, Marijan Dović pa analizira srečanja tedanjih slovenskih literatov s cesarsko cenzuro.

Knjiga Romantična komedija prinaša prvi slovenski prevod komedij Ženska s Samosa, Razsodba in Ščit atenskega dramatika Menandra (pribl. 342–291 pr. n. št.), najbolj znanega predstavnika grške nove komedije in enega najbolj priljubljenih antičnih avtorjev. Po zatonu atenske demokracije se je težišče s političnega in javnega življenja premaknilo na zasebno sfero, zato Menander pozornost preusmeri s politike na ljubezen. Novost Menandrove komedije je predstavitev moške strastne ljubezni do izbranke, ki ruši vse ovire in vodi v srečen konec. V nasprotju s filozofskim diskurzom, ki je častil ljubezen do dečkov in jo idealiziral, ljubezen do žensk pa preziral, je vodilna sila Menandrovih komedij heteroseksualna ljubezen, predstavljena z moškega zornega kota.