Ervin in norci so nadaljevanje romana Polovnjak, s katerim predstavljata pomensko in oblikovno celoto. Roman se vrtinči okoli nasprotja Normalno/Noro. Avtor z genialnimi zasuki v grotesknih prigodah gospoda Lakošte, ki ponekod zdrsne v tragikomičnost, spretno odkriva meje človekove svobode in raziskuje posledice izbrane poti. Ob tem zagovarja hipotezo, da je zavestna izbira nesreče edina možnost, s katero je mogoče kljubovati vsiljenemu, tehnološkemu idealu sreče, ki naj bi kulminirala med izpolnjevanjem pogojev, plačevanjem za lepoto in uživanjem ob funkciji in vlogi – ne glede na to, kakšni pravzaprav sta.

Avtorji so posegli na področja zgodovinskih političnih razmer, ki so pogojevale nastanek taborskega gibanja (F. Čuček), Vilharjeve vloge v razvoju slovenskega jezika (M. J. Tomazin), njegovo poznavanje komedije z vidika gledališkega potenciala šaloiger in poznavanja komedijantskih "obrtnih" veščin (M. P. Bartol). V knjigi s pomočjo analize njegovih pisem in korespondence odstranjujemo tudi tančico z Vilharja kot človeka, in razkrivamo večplastnost procesa pred odkritjem spomenika Vilharju v Postojni ter samega odkritja kot performansa nacije (T. Žigorn in D. Čeč.). V knjigi pa objavljamo tudi Vilharjevo bibliografijo (A. Čuk).

So ekonomske krize, vojne, pomanjkanje, terorizem le slučaji v sijajni zgodovini človeštva ali pa temeljna napaka sistema? V pričujočih esejih podaja avtor ostro kritiko kapitalizma, neoliberalizma in meščanske družbe - z vidika filozofije, zgodovine, politične ekonomije, sociologije, psihologije - in išče rešitve. Razmišlja pa tudi o absolutnih vprašanjih, o človeku in času, o zavesti in resničnosti.

Druga pesniška zbirka nosi dvojezičen naslov z razlogom, saj se v njej nahaja tudi poezija pisana v angleškem jeziku. Je prav tako zbirka avtoričine intimne lirične poezije, ki se ponekod spogleduje s haikuji. V tej zbirki še vedno prevladuje hudomušno obarvana ljubezenska tematika, a z več poezije, ki kaže na sožitje pesnice z naravo in prepletanjem z letnimi časi.

Malcolm de Chazal (1902-1981) je bil pesnik, filozof in slikar. Živel je v slikovitem okolju eksotičnega Mavricija. Zapelje nas s svojo značilno kratko formo, 182 pesmi spominja na kratke haikuje in aforizme, ki opisujejo dogodke, dialoge, doživetja, prebliske, prepletene s humorjem in ironijo. Slikar s čopičem, Chazal pa s poezijo lovi trenutke in jih mojstrsko pričara na papir. Ena najbolj nenavadnih in izvirnih pesniških izkušenj 20. stoletja.

Pričujoča izdaja je celovito prenovljena: pregledana so bila prav vsa obstoječa poglavja, velika večina je bila nato tudi popravljena in dopolnjena, nekatera so tudi bistveno razširjena. Dodani sta dve novi poglavji in izločeni dve, katerih vsebine ali predstavitve niso več relevantne za sodobno strojništvo. Priročnik združuje podatke iz številnih standardov in jih predstavlja na izviren način. Ena od temeljnih nalog pri prenovi je bila zato uskladitev s podatki iz najnovejših standardov. Izločeni so bili zastareli standardi in z njimi povezani podatki....