Nina Kremžar, zmagovalka Festivala mlade literature Urška 2018, se predstavlja s svojo prvenko, pesniško zbirko z naslovom Dostop na odprto morje. Uršljanka 2018 je bila istega leta tudi zmagovalka literarnih natečajev Rdeča nit in kulturno – gledališkega društva Reciklaža, letos pa je že zmagala na Pesniškem turnirju založbe Pivec ter postala vitezinja poezje. V spremni besedi z naslovom Samo šibko utripajoča beseda je državni selektor, pesnik in prevajalec Primož Čučnik zapisal: Videti je in slišati je bilo, da je svoj dostop na odprto morje brez večjega napora našel tudi prvenec, ki ga držimo v rokah. To je lepa metafora, kajti kam drugam kot na neko jasnino pa se pride s poezijo, v primerjavi z mogočimi teminami proze. Vendar je vsakomur, ki se je kdaj prijel tega splava, po drugi strani jasno, da mojstrenje umetnosti izgube ni nikoli brez napora …«. Gre za knjigo, ki je napisana z več glasovi in ki v svoji nadaktualnosti ter brezčasnosti zase išče svojo karanteno.

S slovansko idejno, politično in družbeno problematiko, ki je ena od ključnih evropskih zgodovinskih tem, so se na Slovenskem vseskozi srečevali. Poglede na etnografske, jezikovne, kulturne, zgodovinske, politične, zemljepisne in gospodarske razmere v slovanskem okolju so v drugi polovici 19. stoletja začeli zgoščevati. Med drugim je postalo opazno spremljanje političnih vprašanj in z njimi povezanega dogajanja, ki je po intenzivnosti prešlo tudi v novo stoletje.

Nova številka strokovne revije za lutkovno umetnost in gledališče animiranih form Lutka prinaša strokovne prispevke domačih in tujih avtorjev o vplivu sodobnih tehnologij na razvoj in dojemanje sodobne lutkovne umetnosti. Namenjena je predstavitvi raznolikih praks interdisciplinarnih ter hibridnih oblik sodobnega lutkarstva in tematizaciji spremljajočih sodobnih problemskih tokov.

Ključni cilj znanstvene monografije Zgodnje gibalno učenje in poučevanje je predstaviti najpomembnejša poglavja s področja gibalnega razvoja otrok in sodobnega gibalnega poučevanja v zgodnjem otroštvu ter tako prispevati k osebnostni in strokovni rasti vzgojiteljev. Otroci namreč prihajajo iz različnih družinskih okolij in imajo različne dedne zasnove, kar odločilno vpliva na njihov gibalni razvoj. Prav zato je gibalno poučevanje izredno občutljiv in zapleten proces, v katerem ima ključno vlogo vzgojitelj.

Ko postane »kulturni marksizem« zmerljivka, postane ponovno objavljanje Marxove teorije temeljna kulturna potreba. Kot je še pred prevlado neoliberalizma opozoril Fredric Jameson, je namreč marksizem, tako kot krščanstvo, razvil lastno, univerzalno kulturo. Zaradi odprtosti marksizma k prihodnosti, ki naj bo drugačna od zdaj globalno razširjene reprodukcije izkoriščanja in neenakosti, je temeljna značilnost marksistične kulture posebna kritična pozornost, ki analitično sooča kulturno produkcijo, od palač in katedral prek mišljenja in pesništva do ideoloških tehnik trženja in algoritmov brskalnikov, z družbenimi pogoji obstoja in z družbenimi posledicami učinkovanja kulture, pa najsi ima kultura status vrednot ali pa le orodja. Naperjenost, ki je v jedru marksističnega razumevanja kulture, je morda najjasneje izpostavil Walter Benjamin: »Ni dokumenta kulture, ki ni hkrati dokument barbarstva.« (Iz spremne besede Jožeta Vogrinca.)

Dve desetletji po izidu je spet med nami, s prelepimi ilustracijami legendarne Marije Lucije Stupice, eno Grafenauerjevih najpomembnejših in najbolj dovršenih del za otroke in odrasle!